Piše: Lea Kalc Furlanič
Pomlad je pred vrati. Po velikonočnem tridnevju bomo kmalu spet deležni nekaj prostih dni. Kdor si bo lahko privoščil »most« med 27. aprilom in 2. majem, ga čaka kar šest dopustniških dni. Za željne potovanj bo to lepa priložnost, ki jo velja izkoristiti predvsem v Sloveniji.
Kamorkoli po Sloveniji nas bo to pomlad in še kdaj v prihodnje vodila pot, povsod bomo našli kaj, kar bo vzradostilo naše srce. Največji slovenski zakladi čakajo na nas, poudarjajo na uradnem slovenskem turističnem portalu sloveniaja.info. Pravijo, da je Slovenija dežela, ki jo lahko doživimo po svoje: »Če iščete svojo popolno zeleno in varno oazo, ste na pravem mestu. Slovenija je zeleno srce sredi Evrope, kjer vsak lahko najde nekaj zase. Težko boste našli tako majhen prostor, ki ponuja tako veliko. Štirje različni svetovi se stapljajo v čudovito simfonijo, ki jo začutite v kulturi, gastronomiji in naravnih čudesih. Ne glede na to, ali radi stopate po začrtanih poteh ali raje zavijete stran od ustaljenih poti, povsod vas čakajo presenetljive lepote in butična doživetja, ki so vam pisana na kožo.«
Vredno je poskusiti kaj novega: obisk gradu Prem pri Ilirski Bistrici bo bogato poplačan. (Foto: Wikipedia/Voljsak)
Zgodbe iz Slovenije
Kdor se ozira po počitnicah v Sloveniji, seveda, posebno v pomladnem času, ko grejejo prvi sončni žarki, pomisli na Slovensko Istro, na morje, Piran, soline, Strunjan, Portorož, morda Izolo in Koper. Na divje šparglje in koromač, prve sveže ribe in zadnje decilitre lanske malvazije. Nič lepšega, morski zrak in svetlo zelena barva istrske narave zagotovo očarajo. Tako in tako bodo tisti, ki imajo vikend ob slovenskem morju, že tam, še posebno če je ob njem še košček vrta ali njivice, morda oljke in trta, za katere je že skrajni čas, da jih obdelamo, obrežemo in privežemo z bekami. Vendar je vredno poskusiti tudi kaj novega. Prav blizu so Kras, Brkini, Vipavska dolina. Tam je možnosti nič koliko. Klasika nas čaka v Lipici, Postojnski ali Škocjanskih jamah, vendar je kotičkov še nešteto. Začenši pot nad Koprom. Tam sta črnokalski in socerbski grad, malo više, v Rodiku, je Mitski park, v Sežani botanični vrt in Živi muzej Krasa, v smeri proti Komnu starodavni Štanjel. Ob reki Reki v Vremski dolini zapuščeni mlini in ostaline gradu Školj (do njih dostopamo iz vasice Škocjan), po poti do Ilirske Bistrice se nad cesto dviga grad Prem, malo iz Bistrice potok Sušec, 20 kilometrov na sever je najvišja primorska gora Snežnik, pod njo lovska rezidenca Mašun itd., itd. In prav povsod so odlične gostilne z lokalno hrano, zasebne nastanitve ter številne kolesarske in pohodne poti.
Biseri Posočja
Podobno je v Vipavski dolini, kjer nas poleg znamenitega dvorca Zemono sprejme še srednjeveški Vipavski Križ, cerkev v Logu, hrumeči potok Hubelj, izvir Vipave, više pa Otliško okno, Javornik in še kaj. Da o odličnih vipavskih vinskih hramih niti ne izgubljamo besed. Enako se bi ponavljali kot zimzelena melodija, če bi navajali vse krasote, ki nam jih ponuja Posočje. Ni ga, kotička, tam, ki bi nas ne očaral. Že bivanje v izvirno obnovljenih starih hišah, senikih, kočah je enkratno doživetje. Sploh pa se je tam s 1. aprilom že začela ribiška sezona, za obisk so odprli Tolminska korita in cerkev na Javorci, dovolj pa je že toplo za muzeje 1. svetovne vojne na prostem. Toliko za vzorec, kaj vse nam lahko ponuja naša Slovenija.
Termalna Slovenija
Na slovenskem turističnem zemljevidu, ki smo ga doslej le ošinili, se izrišejo še številne točke s termalno ponudbo. Slovenija je namreč tudi dežela zdravih voda. Njeni termalni in mineralni vrelci so vir zdravja in dobrega počutja. »Izberite svoje termalno zdravilišče v zelenem okolju Panonske nižine, Krasa, Alp in Sredozemlja,« svetujejo na omenjenem portalu. V Sloveniji lahko pravo zdravilišče zase poiščete glede na pokrajino ali glede na to, kaj potrebuje vaše telo, česa si želi vaš notranji jaz ter kakšen oddih pričakujete vi in vaša družina. Panonska Slovenija je posebno posejana s termami.
Gremo v Jeruzalem!
V Jeruzalem, ja, a ne v tisti Jezusov Jeruzalem, pač pa Jeruzalem v Sloveniji. »Stoteri vinski griči, na njih pa topoli, tukaj jih imenujemo palme, zaselki in posamezne hiše, tu in tam cerkvica in nekdanje gosposke hiše – dvorci, ki s svojimi velikimi starimi kletmi pričajo o slavni vinarski tradiciji krajev okoli Jeruzalema,« s ponosom na spletnem portalu opišejo svojo destinacijo. »Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj – tista moja domovina tam doli …,« je pred sto leti zapisal Franc Ksaver Meško, eden od znamenitih ljudi s koreninami v teh krajih. Sosednja je občina Ormož. Tam izstopajo: grad Velika nedelja, grad Ormož, Ormoške lagune, Ormoško jezero, Grajska pristava, Krajinski park Jeruzalemsko-ormoške gorice, muzeji, etnološke zbirke in še tisoč biserčkov za radovedne obiskovalčeve oči.
Prav tako v občini Lenart. Na njihovi spletni strani dobimo mnogo napotkov, usmeritev in informacij, kje se lahko gibljemo in zakaj. »Naj vas jutra pozdravijo s soncem! Postoj, počij oko in duha, oglej si te kraje, lepi so in pridni ljudje živijo tod! Vabijo v Lenart.
Ob vseh naštetih slovenskih krajih, naravnih in zgodovinskih vrednotah je enako na Gorenjskem. Tudi s počitnicami na svežem zraku pod Julijci ne bomo zgrešili.
