Piše: Gašper Blažič
Pred vrati je obletnica lanskih parlamentarnih volitev, na katerih so si volivke in volivci izvolili »svobodo«. No, tako so takrat mislili …
Izkazalo se je, da je neokomunistična nomenklatura znova uspešno psihološko nagovorila volilno telo z obljubo o »svobodi«, o tem, da bo z odhodom Janševe vlade tudi covid-19 postal zgodovina (kar bi v vsakem primeru), pa o tem, da bo z »novim obrazom« nastopil mir ter da bo na oblast prišla stranka, ki ni stranka, ampak »gibanje«. A bodimo iskreni: premier Robert Golob, ki ima za seboj sporno politično in finančno preteklost, je že pred volitvami nastopil z leninskim diskurzom, zdaj pa je svoje grožnje začel uresničevati, pa ne samo v odnosu do opozicijskih medijev, ki jih hoče zlomiti s pritiski nad oglaševalci, pač pa tudi z nasiljem nad svobodo govora, z različnimi strateškimi sveti, ki bodo v resnici še bolj podžigali sovraštvo do drugače mislečih in hkrati preganjali vse kritične glasove itd. Povedano drugače: s prihodom Golobove vlade na oblast je bil dejansko na vodilni položaj umeščen pristen fašizem z levičarsko vsebinsko platformo. Spomnimo, kaj je Golob govoril pred volitvami: »Čas je, da jih naženemo. To ni desničarska politika, to je fašizem.« In očitno se ni zadovoljil samo s preprostim pohodom na oblast, ampak s pregonom vseh, ki ne mislijo tako kot vladajoča koalicija.
Vračajo nam verbalni delikt
V Demokraciji smo že poročali o pripravi zakonskega predloga, ki dejansko uzakonja leta 1990 odpravljeni verbalni delikt (133. člen Kazenskega zakonika SFRJ) z zaščito NOB (beri: revolucionarnih izročil). Ob tem je Golobova vlada hkrati poskrbela tudi za likvidacijo Muzeja slovenske osamosvojitve in podprla nove akcije t. i. »izbrisanih«, ki naj bi v Ljubljani dobili celo spomenik! Priče smo torej neke vrste kulturni revoluciji, usmerjeni proti vsem tistim vrednotam, s katerimi smo sploh dobili samostojno Slovenijo. Nedavno Kučanovo vprašanje Urošu Urbaniji, ali je slednji še vedno na prostosti, je samo nekakšna češnja na torti znova obujenega totalitarizma. Simbolizira namreč mokre sanje zadnjega šefa CK ZKS, ki ima še vedno močno željo po izvajanju represije. V tej točki se z Golobom dobro ujameta, četudi je sedanji premier očitno postal neobvladljiv za tiste, ki so ga spravili na sedanji položaj in mu zagotovili ustrezno medijsko kritje.
Odstop Goloba ni dovolj!
Ob vsem tem pa je treba spomniti, da morebiten Golobov odstop sam po sebi ne bo spremenil ničesar, saj je vladajoča koalicija trdno v sedlu in ima tudi krepko večino. Zato je možnost za morebitne predčasne volitve zelo majhna, razen če bo pritisk državljanov dovolj velik. Če bodo našli nadomestilo za Goloba, bo to verjetno nekdo, ki bo dovolj všečen tudi Novi Sloveniji, ki je z eno nogo tako rekoč že v koaliciji in bi lahko postala koalicijska partnerica v primeru izstopa Levice iz koalicije. Pri tem pa je največja nevarnost, da bi sedanja koalicija skupaj z NSi zbrala dovolj veliko število glasov za ustavno večino, da bi s sprejetjem ustavnih sprememb odstranila še zadnje varovalne elemente, ki preprečujejo dokončen razrast oblastniške samopašnosti. Vladajoča koalicija pri tem računa ravno na glasove oportunistov, ki bodo zaradi kratkotrajnih koristi raje požrli dano besedo in z glasom za ustavne spremembe zacementirali stanje, ki ga bo v prihodnje zelo težko popraviti. Kot napoveduje Požareport, pa bi se utegnile glavne spremembe zgoditi šele jeseni.
Slovenija, vstan’!
Dobra novica pri vsem tem pa je, da se Slovenija prebuja iz dolgoletnega spanja. Tretji protestni shod, ki ga je organiziral Ruparjev Inštitut 1. oktober oz. iniciativa Glas upokojencev, je privabil 41 tisoč udeležencev. A to je šele začetek. Šele množični civilni odpor proti brutalnosti samopašne vladajoče klike bo pripomogel k temeljitejšim spremembam. A za to je najprej treba spremeniti miselnost. Ko se je avtor teh vrstic leta 2019, še v času Šarčeve vlade, pripravljal na izid knjige »Slovenija, vstan’!«, je s pomočjo oblikovalca določil podobo platice knjige, ki jo krasi obris Slovenije v rdeči barvi in budilka, ki zvoni pet pred dvanajsto. V ozadju pa je fotografija z zborovanja ob aferi Depala vas leta 1994. Ta simbolika postaja znova aktualna. A očitno se bomo morali za resnične spremembe spustiti na samo dno, ko bo velika večina obubožanih Slovenk in Slovencev spoznala, da nima več česa izgubiti in da je civilni upor tranzicijskim plenilcem edina stvarna opcija. Kajti (levi) fašizem Golobove vlade je že zdavnaj pokopal vse iluzije o tem, da se Slovenija končno »normalizira«. Vlada in koalicija, ki ju imamo sedaj, nas vračata v temačno preteklost!
