Piše: C. R., STA
Na veliko noč so v cerkvah zjutraj potekale vstajenjske maše s procesijami. Predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje je v svoji pridigi med drugim izpostavil, da velika noč vabi k prebuditvi iz dremavosti vsakdanjosti, duhovni rasti in pospešitvi koraka. Da vabi k delovanju in preseganju malodušja, je izpostavil tudi nadškof Stanislav Zore.
Velika noč po njegovih besedah tudi vabi, da se “prebudimo iz dremavosti vsakdanjosti in duhovne lenobnosti ter ozavestimo svoje življenje in priložnosti, ki jih imamo na poti vere in duhovne rasti, ter pospešimo korak”.
“Ko se vprašamo, kaj je vstajenje, pomislimo najprej na tistega, ki je mrtev in oživi. V evangelijih vstajenje ni samo to. Pri vstajenju gre za žive. To pomeni, da nam Bog podari novo kakovost življenja, ki je tako velika, da presega smrt,” je dejal.
Življenje po veri v vstalega Boga je po besedah Sajeta “na nek način podobno tekmovanju, kjer eden pride prvi in spozna resnico, vendar je potrpežljiv in čaka na drugega; pomaga mu”. “Ta vidik je še posebej pomemben v današnjem času tekmovalnosti in egoizma, kjer so v ospredju učinkovitost, zaslužek, slava in uspeh. Glejmo tudi na druge in bodimo drug do drugega strpni, sodelujmo, iščimo dobro v vsakem človeku, tudi pri drugače mislečih, drugače verujočih ali pri ljudeh, drugačnih prepričanj,” je pozval.
Da bi verjeli, po besedah škofa niso potrebne potrditve znanosti in neovrgljivih dokazov. “Dovolj je, da pogledamo tisto, kar je pred našimi očmi v svetu okrog nas in v nas. Bodimo pozorni na znamenja in dogodke. Premišljujmo ob Božji besedi, kar se zgodi. Verovati ne pomeni vsega razumeti, temveč verjeti, da je v vsem, tudi v tistem, česar ne razumemo, globlji smisel,” je dejal.
Velika noč človeka vabi k delovanju, da se ne prepusti malodušju in smiljenju, je v svoji pridigi v ljubljanski stolnici poudaril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Pri tem je kot zgled postavil Marijo Magdaleno, ki je odšla k Jezusovemu grobu, ko je ugotovila, da je ta prazen, pa se je odločila Jezusa poiskati.
Resničnost je namreč po besedah nadškofa pogosto drugačna, “kot smo si jo zamišljali, dokler smo ostajali zaprti sami vase”: “Naše predstave so nam slikale stvari, ki jih dejansko ni in naši strahovi so rojevali težave, s katerimi se nam potem sploh ni bilo treba spoprijeti. Vendar smo morali vstati in začeti delovati, da smo prišli do tega spoznanja.”
“Naj v vsakem izmed nas danes dozori odločitev, da se bomo tudi mi v vsaki noči, v vsaki temi, podali iskat našega Gospoda. Pri tem moramo vedeti, da za vztrajanje na poti iskanja potrebujemo druge ljudi, ki bodo hodili z nami, ki bodo iskali skupaj z nami. Da bomo drug drugemu v oporo in spodbudo. Vera v Jezusa Kristusa je vera občestva, ne zasebno doživljanje posameznika,” je dejal.
Današnji človek po besedah nadškofa morda bolj kot dokončne odgovore, ki jim velikokrat ne verjame, potrebuje spodbudo k iskanju. Zato “povabilo, naj stopi iz ujetosti, naj odpre zapahe in se poda na pot iskanja”. “Ko bomo Jezusa Kristusa zares srečali, ko nas bo nagovorila njegova beseda in objel njegov usmiljeni pogled, se velika noč ne bo nikoli končala,” je sklenil pridigo.
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v pridigi v mariborski stolnici izpostavil, da je velika noč “vabilo vsakemu od nas, da iščemo sledi vstalega Gospoda med nami”. “To pomeni iskati znamenja upanja, ki so močnejša od pesimizma, s katerim se soočamo vsak dan, močnejša od nasilja, ki je vse prevečkrat prisotno med nami, močnejša od sovraštva, ki nas deli na ene in druge, namesto, da bi iskali to, kar nas povezuje, nam vliva upanje in nam kaže pot v lepši jutri,” je dejal.
