Piše: Frančiška Buttolo
V svojem zadnjem članku, ki nikoli in nikjer ne bo objavljen (in za katerega sem iskreno – morda že stotič – verjela, da bo moj zadnji), sem precejšnji del prostora namenila pravemu vzroku za to, da se je v moderni Evropi razširila demografska kriza.
Kot vzrok za nizko rodnost sem navedla nizke plače evropskega prebivalstva in komaj omembe vredno nagrajevanje materinstva in ukinitev vrtcev za otroke, ki so mlajši od treh let. Mar ni neki nas zdravnik takoj po drugi svetovni komunističnim oblastem jasno in glasno povedal: “Za odličje so jasli, za dojenčke pa mame.” Sama pa sem prepričana, da mama ne sme izročiti svojega otroka za večji del dneva v tuje roke predvsem zaradi tega, ker tako majhen se ne more povedati, kaj se je z njim dogajalo, ko ni bil pri mami. Kar pa zadeva starinsko vlogo očetov, se z njo strinjam samo v primeru, ko je ta nujna, ker bi drugače moral otrok v tuje roke. Očetovstvo je po mojem svetem prepričanju predvsem podpora materinstvu, zaradi česar ga nisem niti omenila. Predvsem zato, ker se zadnja leta, odkar imajo očetje v “materinstvu” demografska slika še poslabšuje. Očetovstvo naj bo predvsem garancija, za otrokovo varnost, ker močni in modri oče podpira oba, svojega otroka in njegovo mater. Pa čeprav se kdaj z njima ne strinja. Ko pa se očetovstvo spremeni v materinstvo, se otrok počuti manj varnega, ker pogreša mamo, pa naj bo zaradi tega, ker je ni več, ali pa zaradi tega, ker sta starša zamenjala svoji vlogi, torej takrat, ko je mati prevzela očetovsko vlogo. To še posebej velja za istospolne družinske skupnosti. Res ne govorim iz velikega števila poznavanja in izkušenj, ampak – kot pravijo – ni potrebno pojesti celega vola, da bi vedeli, kakšnega okusa je govedina. Sama bi dodala, kako ni nujno, da izumre celotno evropsko prebivalstvo, da bi izvedeli, kako pogubne so današnje politike za zmanjševanje števila avtohtonih prebivalcev Evrope, še zlasti pa prebivalcev EU, ki jih imenovana skupnost želi nadomestiti z migrantsko populacijo iz Afrike in Azije. Rasizem EU do avtohtonih evropskih prebivalcev je prisoten že v tolikšni meri, da je o njem nujno potrebno govoriti, tudi za ceno kazenskega preganjanja, podobnega tistemu v Hitlerjevi Nemčiji.
Še najbolj zgrešena prvina sedanjega rasizma EU pa je tista, ki pripravlja pot koncu socialne varnosti Evropejcev, vseh, tudi priseljenih. Gre za socialno varnost na področjih zdravstva in upokojevanja. Sredstev za zdravstvo in pokojne naj bi država jemala še več kot do zdaj, izplačevanje pa naj bi jih čim manj, ker mora sistem ostati solidaren, čeprav bi prej lahko rekli, da radodaren samo do tistih, ki socialnega denarja niti ne potrebujejo, ker ga imajo že dovolj in se preveč. Nasilno ohranjanje javnega zdravstva in solidarnosti pri pokojninski je voda na mlin najbogatejšimi. Kako si katerakoli država upa iz socialnih prispevkov zaposlenih plačevati stroške za delovanje sodobnega javnega zdravstvenega sistema? Za to bi morala biti posebna sredstva, zbrana na številnih področjih, le manjši del iz sredstev za zdravstvo, ki jih vplačuje jo zavarovanci. Kajti v vsakem drugem primeru za zavarovance navsezadnje ne bo ostalo niti toliko sredstev, da bi z njimi lahko poravnal celo minimalni strošek za evtanazijo. Se v minusi bo ostal, siromak zavarovanec. Področij, s katerih bi lahko prihajale kar spodobne vsote prispevkov ali davkov je ogromno, kolikor pa bi legalizirali in obdavčili proizvodnjo in trgovino z mamili, prostitucijo, orožjem, migranti ter – doslej največkrat prikrito in posredno – ogromno propagando za vse te dejavnosti v vseh medijih, bi probleme z zdravstvom lahko takoj izbrisali s seznama dejavnosti, ki so v krizi. Zdaj pa gre denar iz vseh teh dejavnosti izključno v tiste žepe, ki doma in v svetu krojijo POLITIKO – politiko izbrisa avtohtonega prebivalstva in s tem tudi držav z zemljevida sveta.
Enako kot z zdravstvom pa je tudi s pokojninski. Iz žepov davkoplačevalcev in varovancev gre denar večinoma za pokojnine tistim, ki si jih niso niti zaslužili in jih niti ne potrebujejo. Oblastnikom ljubi privilegirani Bogati nezaslužni in bogati zaslužni za to ali ono oblast so vsekakor dovolj privilegirani že na vseh drugih področjih, zato ni prav, da za njihove privilegije država solidarnostno jemlje denar, ki tem upokojencem in tudi neupokojencem, raznim političnim delavcem “na črno”, NE PRIPADA.
Vsak zavarovanec bi moral imeti uradno potrdilo o znesku, ki ga je vplačal za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, pa tudi o znesku, ki ga lahko uporabim. Kritje stroškov v določenih primerih bi lahko potekalo tudi s sredstvi ožjih družinskih članov, oziroma s posojili z njihovih računov. Za socialne primere pa naj bi uporabili le del sredstev iz žepov zavarovancev, največ kak odstotek. Vse drugo naj bi prihajalo iz različnih drugih obdavčitev, ki jih je ogromno. Vsaj tako si predstavljam možnost, da bi zavarovanci ohranili svoj zbrani denar za zdravstvo pokojnine, seveda z obrestmi, ki pa menda niso več v modi, ker so vse banke bolj roparske narave, politika pa jih pri tem podpira. Verjetno zaradi medsebojnih roparskih uslug. Saj poštenosti v današnjem svetu skoraj ni več.
