Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Pisali smo že o nenavadnem imenovanju Nike Kovač v vladni strateški svet za sovražni govor, nismo pa se še dotaknili dejstva, da je v svet imenovana tudi novinarka RTV Slovenija in članica Društva novinarjev Slovenije Tatjana Pirc. Za slovensko politično-medijsko resničnost to ni nič posebnega, za mednarodno pa bi bil škandal.
“Žal mi je, da smo izgubili še eno novinarsko kolegico, ki se je odločila, da dela za Vlado. Kljub vsemu pa je lahko to zgled tudi za vse ostale novinarje, ki so malo tu, malo tam. 26. člen kodeksa novinarjev se mora spoštovati. Na RTV Slovenija pa tudi programske smernice,” je ob imenovanju Pirčeve opozoril direktor TV Slovenija Uroš Urbanija.
V čem je težava sodelovanja novinarja v takšnem svetu?
Zakaj je težava, če novinar, zaposlen na javnem zavodu, pristane v svetu, ki bo ad hoc določal, kaj pomeni sovražni govor? Ker je to nasprotje od tega, kar bi morali početi novinarji. Novinarski poklic je poklic objektivnega poročevalca, ki mora iz svojega dela izključiti vsako sled pristranskega razmišljanja.
Ko novinar postane pristranski in svoje politične barve kaže na zunaj, neha biti novinar in postane družbeno-politični delavec oz. aktivist. Sodelovanje v strateškem svetu, ki ga je ustvaril politični organ, kjer bodo arbitri tega, kar se sme in kar se ne sme izreči, pa je avtomatsko znak pristranskosti in razvrednotenja poklica novinarja, ki takšen položaj sprejme.
DNS novinarki v bran
Cehovsko združenje Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je novinarki, ki se je zaradi imenovanja znašla pod plazom kritik seveda takoj priskočil na pomoč, rekoč, da je sodelovanje v svetu “pomembno, saj novinarji sooblikujejo javni dialog, so tarče nestrpnega, nespoštljivega in sovražnega (!?) govora kot tudi poganjalci ali zaviralci polarizacije in nestrpnosti v družbi” in da imenovanje “v nobenem smislu ne predstavlja, da [njihovi člani] delajo za vlado, ampak so del svojega prostega časa pripravljeni nameniti pripravi predlogov za dvig kulture dialoga v družbi.”
Društvo novinarjev Slovenije se je že zdavnaj spremenilo v organ leve politične propagande. (Foto: STA)
Obramba “padle” kolegice se je sprevrgla še v večjo blamažo, saj so jasno priznali, da gre pri t. i. boju za sovražni govor za iskanje prepovedanega govora izven okvirov zakona oz. za preprečevanje govora, ki bi manjšal “kulturo dialoga v družbi”. Torej bo novinarka v prostem času “pomagala” vladi iskati meje svobode govora.
“#DNS133” je pod apologetskim tvitom Društva novinarjev Slovenije sarkastično pripomnil prvak opozicije in predsednik SDS Janez Janša, pri tem pa je imel seveda v mislih zloglasni verbalni delikt iz Kazenskega zakonika SFRJ, ki je za zapahe spravljal jezične politične disidente, ki so upali kritizirati oblast.
Legalistično vprašanje
Kot smo že poročali, gre pri vprašanju sovražnega govora za legalistično vprašanje, kako “preganjati” nekaj, kar nima pravne definicije. Preganjanje dejanja z ohlapno definicijo lahko hitro vodi v pogrome, še posebej če za takšno institucijo stoji izvršilna veja oblasti in njeni zvesti politični sopotniki, ki nikoli niso skrivali svoje divje politične pristranskosti. Slovenski kazenski zakonik v 297. členu v skladu z doktrino “clear and present danger” že ureja vprašanje govora, ki bi lahko povzročil nevarnost za posameznika ali družbo, in sicer le v primerih neposredne grožnje za zdravje ljudi.
Tatjana Pirc – vladna pomočnica
Tatjana Pirc bo zdaj ob svoji službi neodvisne in objektivne novinarke na RTV Slovenija vladi pomagala risati meje dovoljenega govora. S tem je njene objektivnosti, hkrati pa neodvisnosti po definiciji konec. Ne gre za vprašanje kulture dialoga, saj o tem vlada ne bi smela razpravljati (razen v kakšnem tiranskem azijskem stanu, Rusiji ali Kitajski), še manj pa novinarji. Ne moremo si dopustiti, da bodo vladni predstavniki, njihova civilna družba in servilni novinarji ljudem natikali nagobčnike in jim (izven že zdaj prepovedanega širjenja sovraštva) dodatno cenzurirali ali celo pripravljali kakšne predloge nove zakonodaje.
