Piše: Julijana Gartner
V petek, 3.3.2023, se je sredi Ljubljane odvijal t.i. podnebni štrajk. Niti ene slovenske zastave ni bilo opaziti, veliko pa tujih transparentov.
Razen skupin kot so LGBT, Mirovni inštitut, Parada ponosa, Tea Jarc itd. delavni ljudje sredi delovnega dne nimajo časa za prazno besedičenje, ki nikomur ne koristi. Opazno je bilo, da niti bralke govorov niso verjele v vsebino prebranega, ker vsebine itak ni bilo, kaj šele, da bi jih kdo od zbranih poslušal.
Razen kupa floskul in parol proti kapitalizmu, za ekosocializem, ni bilo nobenega konkretnega predloga, kdo in kako naj spremeni globalno segrevanje in reši planet. Prisotni na tem shodu so podobni tistim podnebnim »strokovnjakom«, ki v elitne kraje priletijo vsak s svojim privatnim letalom, potem pa pametujejo, kako rešiti planet pred podnebno katastrofo. Skratka, stran vržen čas in denar.
Kdo te protestnike financira pa že vsi vemo. Podobnost med tem štrajkom in protestom upokojencev je, kot bi primerjal noč in dan.
