Janez Janša v DZ: Resolucija o uvrstitvi Rusije med teroristične države je akt solidarnosti in umestitev na pravo stran zgodovine, je test moralnega kompasa

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

“Resolucija o uvrstitvi med teroristične države je akt solidarnosti in umestitev na pravo stran zgodovine. To je test moralnega kompasa.”, je bil jasen predsednik SDS Janez Janša na današnji izredni seji, katere osrednja tema je razprava o predlogu stranke SDS glede resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Resolucijo so sprejele že mnoge države članice, novembra lani jo je sprejel tudi Evropski parlament, vendar slovenski evropski poslanci takrat le-te niso podprli. Evropski parlament je ob sprejetju tudi pozval države EU, naj storijo podobno. Slovenski državni zbor pa o predlogu, ki ga je prejšnji teden odbor za zunanjo politiko že zavrnil, ne bo glasoval.

Prejšnjo sredo je sicer odbor DZ za zunanjo politiko že glasoval o uvrstitvi Rusije med države podpornice terorizma, a je resolucijo odbor zavrnil. Želja predlagateljev je bila, da bi naša država podprla žrtev agresije ter izrazila obsodbo ruskih napadov na civilno prebivalstvo ter civilno in energetsko infrastrukturo. Gre namreč za jasen poskus doseganja političnih ciljev z ustrahovanjem civilistov in kaže na skladnost s teroristično metodologijo. S tem bi Slovenija ukrajinskemu narodu izkazala vso podporo, ko “brani svojo domovino in se obenem bori za univerzalne vrednote svobode in demokracije”.

“Resolucija o uvrstitvi Rusije med teroristične države je akt solidarnosti in umestitev na pravo stran zgodovine. To je test moralnega kompasa. Le ena država je to resolucijo zavrnila in to je Slovenije. Ta seja je popravni izpit za vse, ki so glasovali proti. V Ukrajini ne poteka le vojaška misija, poteka nekaj kar ima elemente genocida, zločina proti človeštvu in elemente mednarodnega terorizma, v resoluciji so elementi našteti, dejstvo pa je, da glede tega celotni civiliziran svet nima različnih mnenj. To kar se tam dogaja, se dogaja pred očmi celotne javnosti.”, je uvodoma povedal Janez Janša, ki je izpostavil,  da je Slovenija edina članica, ki je resolucijo zavrnila.

Mnenja glede sprejetja resolucije so bila različna, Janša jih je poimenoval “prazni izgovori”, češ, da bi z obsodbo Ruske federacije kot teroristične, obsodili celotni ruski narod. “Te besede smo polsušali po tem, ko je na Prešernovem trgu del tega Ruskega naroda, demonstriral in zahteval, da se Rusijo razglasi za državo, ki podpira mednarodni terorizem”, je pojasnil Janša, ki dodaja, da s to resolucijo stranka SDS obsoja tudi tisti del Ruskega naroda, ki Putinovo agresijo podpira, “to je dejstvo“, je bil jasen. Janša je pozval k ponovnemu premisleku k razumu vse, ki so glasovali proti, saj gre v tem primeru za agresijo nad neodvisno državo, “agresor na ogledu celotnega sveta uporablja metode mednarodnega terorizma, metode, ki jih je deloma bolj prikrito uporabljal že znotraj lastne države”, je pojasnil Janša na primeru Čečenije. Poudaril je, da si je mednarodna javnost takrat zatiskala oči, saj ni bilo nobenih sankcij, zato si je danes Rusija lahko privoščila to, kar je vidno javnosti.

Po tem, ko je dobila besedo zunanja ministrica Tanja Fajon, je ta poudarila, da je Slovenija Ukrajinska zaveznica že od vsega začetka in da bo ostala tudi v prihodnje in da resolucija, ki jo je predlagala stranka SDS nima podlage, hkrati pa se vlada ne strinja s trditvijo, da so za dejanja ruskega režima odgovorni tudi prebivalci Rusije in da krivda ni kolektivna ampak individualna. Poudarila je, da je potrebno kaznovati vodstvo, da pa to s predlagano resolucijo ni mogoče, saj nima pravne podlage.

Franc Breznik: S strani zunanje ministrice vidim veliko neznanje oziroma zanikanje teh zadev v fazi zadnjih 20 let
Besedo je kasneje dobil poslanec SDS Franc Breznik, ki je uvodoma ponovil izjavo in besedo Charlesa Michela, predsednika EU Sveta, ki je v svojem uvodnem nagovoru na enem od zasedanj marca lani izjavil, da je “Ruska agresija preprosto in jasno geopolitični terorizem”. Navedel je še dve izjavi dveh predstavnikov EU, ki sta se strinjala, da je ruska agresija terorizem, navedel pa je tudi nekaj primerov v pojasnilu. Po njegovih besedah se Slovenska demokratska stranka odziva na stanje parlamentarne skupščine Evropa, na resolucijo, ki je bila sprejeta z veliko večino novembra 2023, ki ne ugotavlja samo dejanj na področju Ukrajine ampak tudi na ostalih sosednjih ozemljih in žrtvah režima.

“Zavoljo tega kar je prav, bi se morala Slovenija postaviti na stran tistih držav, ki so resolucijo sprejele”, je v nadaljevanju povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec, ki je pojasnil, da si v stranki NSi delijo mnenje s stranko SDS, kar se tiče izvajanja terorizma nad Ukrajino s strani Rusije. Ob tem je spomnil, da je imela tudi Slovenija pred več kot 30 leti podobno usodo kot jo ima danes Ukrajina, “bila je napadena, zgodila se je agresija, kršile so se človekove pravice, zato toliko manj razumem obnašanje nekaterih predstavnikov oblasti, kot tudi na drugi strani določenih posameznikov, ki jim je Rusija intimna opcija”, je dejal Vrtovec .“V SD vojaško agresijo nad Ukrajino že vseskozi obsojamo”, je dejal Damjan Zrim, poslanec SD. Kot je pojasnil, je to zanje napad na mednarodno pravo.

V nadaljevanju je spregovoril tudi dr. Anže Logar, ki je ob priložnosti spomnil na žalostno zgodbo ukrajinskega električarja, ki je v vojni izgubil življenje. Vsekakor podpira stališče številnih, ki obsojajo rusko agresijo nad Ukrajino, hkrati pa vladi RS zastavil vprašanje, ki se nanaša na izgovor o ne sprejemanju resolucije, češ, da za to ni pravne podlage: “Ali je od sprejema te resolucije Evropskega parlamenta vlada oziroma zunanje ministrstvo pripravilo ali pa vsaj začelo pripravljati pravni okvir za uvrstitev Rusije in ostalih držav na seznam terorističnih držav?”, je vprašal Logar in zahteval jasen odgovor ali to nameravajo storiti.

Kot je že na odboru poudaril predsednik stranke SDS Janez Janša, odločitev ne bo ostala neopažena v tujini, niti ne v Kijevu in Moskvi. In res ni ostala. Spletni mediji so že poročali o tej potezi vlade Roberta Goloba. Z označitvijo Rusije za podpornico terorizma bi pokazali, da podpiramo mednarodno pravo, je dejal tudi diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer. “Zdi se mi primerno, da bi se Slovenija pridružila parlamentom Poljske, Latvije, Litve in Estonije in bi podprla omenjeno resolucijo ter s tem pokazala, kot je z obiskom takratnega predsednika vlade Janeza Janše v Kijevu, da podpiramo mednarodno pravo in obsojamo kršitve in zločine, ki se dogajajo s strani agresorja. Slednje je pomembno tudi z vidika, da zahodne države pokažejo režimu v Rusiji, da zločini ne bodo ostali nekaznovani.”

Resolucija bi pomagala vladi rešiti zadrego
Anže Logar je na odboru dejal, da “ravnanje EU v odzivu na rusko agresijo kaže na stopnjevanje diplomatskega pritiska, saj je že sprejela več paketov sankcij. Zato bi bilo prav, da bi tej gradaciji pritiska sledila tudi Slovenija in jasno opredelila Rusijo kot teroristično državo.” Janez Janša pa je dejal, da je resolucija izraz solidarnosti do naroda, ki trpi. “Z njo smo želeli pomagati rešiti zadrego ob zdrsih pri odnosu do Rusije in njene agresije. Sama resolucija ni nastala iz notranjepolitičnih razlogov, lahko pa da bo iz teh razlogov zavrnjena. Pred glasovanjem o sprejemu resolucija o uvrstitvi Rusije med teroristične države se vprašajte samo, kdo bo vesel, če bo resolucija sprejeta, in kdo bo vesel, če bo resolucija zavrnjena.”

Koalicija je že vnaprej zavrnila predlog
V koaliciji pa so že vnaprej zavrnili predlog resolucije. Zunanja ministrica Tanja Fajon je po vložitvi predloga dejala, da vsaka pobuda za uvrstitev Rusije na seznam držav, ki podpirajo terorizem, pomeni kaznovanje celotnega ruskega naroda. Premier Robert Golob je menil, da je bilo obsodb ruske agresije s strani Slovenije veliko, zato ni potrebe za nove politične deklaracije.

Resolucijo, v kateri je Rusijo označil za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva, je novembra lani sprejel Evropski parlament. Ta je tudi pozval države EU, naj storijo podobno. Doslej naj bi pozivu sledilo šest članic unije.