Piše: Janja Strah
Če vam cene hotelov in kampov v naši južni sosedi niso preveč všeč, si lahko še vedno izberete kakšno nastanitev v zasebnem apartmaju. In tu je konkurenca res velika. Vendar, pozor: vstop Hrvaške v evroobmočje ter schengen je še dodatno dvignil ceno.
Za zahodno in srednjo Evropo je namreč Hrvaška osrednja destinacija za najbolj prijeten dopust ob morju. Nekateri ji pravijo tudi »evropska Florida«, kar je v letu 2023 tudi dokončno postala. Nič več čakanja na mejah, nič več menjave evrov v kune in podobne nevšečnosti. Kdo bi si želel še več?
A že pred tem je veljalo, da ima Hrvaška eno najdražjih cestnin v Evropi, saj podobno kot Italija še vedno uporablja večinoma zaprt sistem cestninjenja. Za turiste sicer ne predstavlja velikega izdatka, če enkrat na leto odštejejo 20 do 30 evrov od Zagreba do Dalmacije, je pa dejstvo, da je dalmatinska avtocesta izven sezone precej slabo uporabljana, saj se domačini zaradi visokih cen cestnine raje prevažajo po magistralnih cestah. Tudi cene trajektov so kar zasoljene, čeprav velja spomniti, da najkrajše proge, za katere boste sicer odšteli najmanj, relativno pomenijo največji strošek. Med ladjarji, ki ponujajo trajektne prevoze, konkurence praktično ni, saj razen na Rab (iz Stinice) vse proge pokriva Jadrolinija.
Na drugi strani pa imamo ponudnike zasebnih apartmajev, nekateri jih imajo kar v domači hiši. Tu je pa konkurenca velikanska, kar bi moralo vplivati tudi na nižje cene. Razvoj spleta in ocenjevanje posameznih nastanitev s strani uporabnikov nekoliko zmanjšuje možnost prevare ali slabe kakovosti storitev, a kljub temu se še vedno lahko zgodi, da se pošteno opečete, če niste previdni. Spletnih strani, kjer se pojavljajo oglasi za apartmaje, je cel kup, najbolj prikladen je sicer booking.com, a ne nujno tudi najcenejši. Navadno je najceneje, če direktno stopite v stik s ponudnikom, tudi recimo preko facebooka, kjer ponudniki ves čas pregledujejo razne FB skupine, kjer potencialni turisti iščejo nastanitve.
Kaj pa cene? Tu pa bodite pozorni. Nekateri namreč privabljajo več povpraševanja s privlačno nizkimi cenami, a te ob kontaktu postavijo na realna tla. V uredništvo smo tako dobili pismo bralca, ki nas opozarja, da je na spletni strani enega od ponudnikov v Severni Dalmaciji (ime in kraj hranimo v uredništvu) zasledili posebno ponudbo – nočitev v septembru naj bi stala le 35 evrov. No, ob kontaktiranju pa je lastnik apartmaja povedal, da tisto ne velja, ker so to še stare cene, a jih je »pozabil« popraviti in ponudil ceno kar 65 evrov. Z nekaj popusta seveda. Takih primerov je bilo zabeleženih kar nekaj, saj se je očitno zelo veliko ponudnikov odločilo, da cene krepko zviša zaradi pričakovanja večjega povpraševanja po vstopu Hrvaške v evroobmočje ter schengensko območje.
Seveda pa je to lahko račun brez krčmarja, tako kot ob letošnjem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Planici, ko hotelirji zaradi zasoljenih cen z dolgim nosom opazujejo zelo slabo zanimanje. Še tistih nekaj gostov so pobrali cenejši ponudniki streljaj stran čez mejo v Avstriji in Italiji. Zanimivo bo opazovati, kako se bo cenovna politika spremenila tik pred sezono (razne ponudbe »last minute«) in kakšen bo končni izplen jeseni. Težava je tudi v ambicijah, da bi jadransko obalo vedno bolj usmerjali v petični turizem, kar pomeni, da bodo ponudbe za povprečen ali plitev žep polagoma izginile, ker nesramno bogat gost iz arabskih držav, Rusije, ZDA in Skandinavije prinese z enim samim obiskom več dobička kot tisoč povprečnih »Slovenceljnov«. Gradnja raznih luksuznih vil ob obali z bazeni in luxury opremo je zato dolgoročno zelo tvegano početje.
Je pa tudi tako, da so mnogi aranžmaji pri zasebnih ponudnikih za letošnje poletje oddani že leto dni vnaprej. Velikokrat se zgodi, da gostje, zlasti iz Nemčije, v apartmaju, ki jim je všeč, vplačajo kar za naslednje leto. Dober apartma po vašem okusu se za primerno ceno sicer še vedno najde, a je potrebno malo več iskanja in potrpežljivosti. Zato bo morda vse več takih, ki bodo pogrešali stari dobri sindikalni turizem. Nekaj tega je sicer še ostalo, a tam so zakonitosti drugačne: prednost imajo zaposleni v družbi, nato upokojenci, za zunanje uporabnike pa ostanejo le še drobtinice. Razlike med sezonskimi in izvensezonskimi cenami pa so praktično neznatne.
