Piše: Dr. Metod Berlec
V tokratni številki revije smo pod drobnogled vzeli 34-letnico Slovenske demokratske stranke, vladno piarovsko mlatenje prazne slame o »reformah«, za katere še sami ne vedo, kakšne naj bi bile, nove pretkane poskuse vladajoče leve koalicije, da bi s pomočjo sporne zakonodaje omejila svobodo govora in naraščajoče nezadovoljstvo ljudi z razmerami v državi.
To se je prejšnji teden najočitneje odrazilo v bučnem protestu gasilcev pred državnim zborom in prostori vlade, na katerem so predsedniku vlade Robertu Golobu in vladi jasno sporočili, da imajo dovolj praznih besed in prelomljenih obljub, da hočejo konkretna dejanja, ki bodo izboljšala njihov položaj. Z nekdanjim generalnim direktorjem policije Antonom Olajem smo se pogovarjali o delu vlade, novem ministru za notranje zadeve in varnostni situaciji v državi, z vodilnim predstavnikom iniciative Glas upokojencev Pavlom Ruparjem pa o novem velikem protestnem shodu upokojencev, ki bo 1. marca na Trgu republike v Ljubljani ob 15.00 uri.
Seja sveta stranke in slavnostna akademija Slovenske demokratske stranke v Mariboru je pokazala, da je ta stranka po napornem supervolilnem letu in vnovični vrnitvi v opozicijo spet konsolidirana in pripravljena na nove izzive, na nov naskok na oblast. Na seji sta predsednik SDS Janez Janša in predsednik Nove ljudske stranke Franc Kangler podpisala sporazum o priključitvi NLS Slovenski demokratski stranki, s čimer je najštevilnejša stranka v državi znova pokazala, da je to izvorno demokratična sila, ki zna povezovati in niti približno ni izključevalna, kar ji očitajo njeni politični nasprotniki. Ne ukvarja se z menjavami predsednikov drugih političnih strank, ne s ponujanjem svojih uslug vladajoči levi garnituri v zameno za nekaj položajev v nadzornih svetih državnih ali paradržavnih podjetij. Kot stranka, ki zagovarja vrednote slovenske pomladi in osamosvojitve, je steber stabilnosti in zagotovilo, da bo tudi v prihodnje budno pazila, da se slovenska država pod sedanjo vladajočo garnituro ne bo povsem iztirila, ter bo poskrbela, da se bo Republika Slovenija prej ali slej spet znašla na pravi poti. Na poti novega demokratičnega zagona, razvoja in blaginje.
Kot je v slavnostnem nagovoru v nabito polno dvorani Hotela Habakuk slikovito dejal nekdanji premier Janša, je za vladajoče prišel čas plačila: »Danes so sami na ražnju. In še huje bo. Po kitajskem koledarju smo stopili v leto zajca. Po slovenskem bo to leto zajca na ražnju in leto bumerangov.« Dodal je, da bodo vladajoči žal naredili veliko škode in SDS zato čaka veliko dela. Tudi zato je po njegovem potrebna okrepitev slovenskih demokratičnih, domoljubnih, protibirokratskih, proticentralističnih ljudskih sil. Izpostavil je tudi, da ga veseli, da se končno prebuja tudi upokojenska generacija. Velik del upokojenske generacije je namreč oropan osnovnega dostojanstva, ki ga predstavlja pošteno plačilo za minulo delo. Nizke pokojnine prek 300.000 slovenskih upokojencev so daleč največja kolektivna krivica sodobne Slovenije. Pokojnina ni socialna kategorija, ampak plačilo za minulo delo. Janša: »V našem vladnem mandatu smo to krivico kljub nizki inflaciji popravljali z rednimi dvigi pokojnin in s selektivnimi draginjskimi dodatki. Danes jim vlada brez draginjskih dodatkov ob 10-odstotni inflaciji pokojnine dviga le za dobrih 5 odstotkov, kar bo zaostanke oziroma krivico še poglobilo. Potreben je torej močan, vsestranski pritisk na oblast, da se to uničevanje dostojanstva generacije, ki nam je med drugim priborila samostojno Slovenijo, neha.«
Se je pa že v ponedeljek pokazalo, da ima trikratni predsednik slovenske vlade prav. Za vladajoče se je leto bumerangov začelo v polni meri. Tudi z začasnim zadržanjem novele zakona o RTV Slovenija na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Pri tem se je mogoče strinjati s pobudnikoma ustavne presoje Petrom Gregorčičem in Matejem Avbljem, ki sta med drugim zapisala: »Ustavno sodišče katere koli evropske države, ki posledic takega zakona ne bi zadržalo (in zakona kasneje ne bi spoznalo tudi za protiustavnega), bi dalo jasen in očiten signal vsakokratni politični oblasti, da so v tej državi dovoljene politične kadrovske čistke, s katerimi se člani vodstvenih in nadzornih struktur od oblasti neodvisnih institucij vključno z javnimi mediji po vsakem prevzemu oblasti lahko zamenjajo z vladi lojalnimi. Tako ustavno sodišče bi legaliziralo in celo normaliziralo zlorabo politične večine, da se samovoljno in arbitrarno po vsakem prevzemu oblasti najprej znebi ‘nenaših’ sodnikov, uradnikov drugih funkcionarjev …«
