Piše: Vida Kocjan
Stanje slovenskih javnih financ v času vlade Roberta Goloba je porazno. Povečuje se javni dolg, naraščajo stroški za obresti, inflacija je domala podvojena, narašča brezposelnost, črpanje evropskih sredstev je v zastoju. In kar je najpomembnejše: povečano javno porabo nameravajo financirati z novimi posojili in višjimi davčnimi prihodki.
Dolg državnega proračuna oziroma javni dolg se je v letu 2022 glede na največjo zdravstveno krizo v državi povečal za skoraj tretjino (32,5 odstotka) oziroma za 9,3 milijarde evrov.
Iz podatkov ministrstva za finance je razvidno, da je bila Slovenija ob koncu leta 2022 zadolžena za 37.845 milijonov evrov, kar je bilo za 1.970 milijonov evrov več kot leta 2021. Hkrati znesek dolga v višini 37,85 milijarde evrov ob koncu leta 2022 pomeni 5,3-kratnik dolga v letu 2008, ko je ta znašal 7,18 milijarde evrov.
Vlada Roberta Goloba v letu 2023 načrtuje novo zadolžitev v višini 4,7 milijarde evrov. Novi dolg v višini 2,9 milijarde evrov bo vlada porabila za odplačevanje starega, preostalih 1,8 milijarde evrov za pa tekočo porabo. To pomeni, da bo javnofinančna poraba tudi v letu 2023 višja od prihodkov, in to kljub precej višjim davčnim prihodkom.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
