Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Ena izmed posledic dviga stroškov dela, ki je vlada ni predvidela, je tudi zvišanje cen programov vrtcev. Višje plače pomočnic vzgojiteljev, višje cene energije in hrane so vrtci preložili na starše. Dvig minimalne plače je tako poleg drastičnega poslabšanja kreditne sposobnosti družin še dodatno načel njihov proračun. Poslanci opozicije zato pozivajo vlado, naj pripravi paket pomoči za vrtce in občine. Bo vlada Roberta Goloba sledila zgledu prejšnje vlade, ki je vodila intenzivno družinsko politiko?
Na včerajšnji seji Odbora za izobraževanje se je vladi zastavilo preprosto vprašanje: “Ali želi vlada Republike Slovenije pomagati občinam in staršem ter nemudoma ukrepati ali pa želi čakati na analize in predloge pripraviti čez dve leti?” Vprašanje je na izredni seji, ki je bila sklicana na pobudo prav tako opozicijske NSi, zastavil poslanec Tomaž Lisec iz SDS. Na seji je bil sprejet sklep, za katerega so glasovali tudi koalicijski poslanci. Vladi predlagajo pripravo celovitega paketa ukrepov pomoči občinam, zasebnim vrtcem s koncesijo in z javno veljavnim programom, s katerim bi pokrili dvig stroškov dela, nastalih po 1. januarju. Sklepu so sicer na odboru nasprotovali člani vladne koalicije, a so se pri glasovanju, kot je na Facebooku zapisala poslanka SDS Jelka Godec, očitno “zmotili” in sklep vseeno podprli.
Razloge za sklic seje je v uvodnem delu seje pojasnila poslanka NSi Iva Dimic, in sicer, da so podražitve vrtcev posledica neustreznega ukrepanja vlade ob vse bolj intenzivni draginji in (očitno op. a.) nepremišljenega dviga plač pomočnic vzgojiteljic, ki se je prenesel na pleča staršev. Posledično so bile občine primorane še dodatno obremeniti družinske proračune – nekatere pa so to že storile. Poslanka Dimic je prepričana, da bi stroške podražitev moral kriti državni proračun.
Seje so se udeležili tudi predstavniki vlade in ministrstev, ki zahtev občin in tudi finančno obremenjenih družin niso sprejeli z razumevanjem. Minister za vzgojo in izobraževanje Darijo Felda je na seji povedal: “Zakaj takšen dvig, ki ga napovedujejo občine, nam ni popolnoma jasno” in dodal, da do teh dvigov prihaja, ker morda občine niso sproti usklajevale cen. Predstavnica ministrstva za finance Mojca Pirnat je dejala, da so povprečnine za občine letos najvišje doslej, določene pri 700 evrih. “S tem so se lokalnim skupnostim zagotovili finančni viri, zato nas preseneča, da so občine zdaj prepoznale neko priložnost za neutemeljeno dvigovanje cen oskrbe otrok,” je povedal Jure Trbič iz ministrstva za javno upravo.
Levica: To je populizem!?
V razpravi so poslanci delili različna mnenja. Medtem ko so poslanci opozicije zahtevali od vlade, naj vendarle pomaga vrtcem in posredno družinam v stiski, so v Levici menili, da so takšni pozivi populistični in da naj zanje poskrbijo občine. Da je zahteva populistična, je v imenu skrajno leve stranke povedala poslanka Tatjana Greif. Stranka se te dni sicer intenzivno otepa utemeljenih obtožb, da so njihovi ukrepi povsem ukinili kreditno sposobnost posameznikov z minimalno plačo, vsem ostalim pa jo drastično okrnili. Več o tem lahko preberete – TUKAJ.
Poslanka SDS Alenka Helbl je povedala, da se “nelagodje” dogaja, ker se doslej ni usklajevalo in povezovalo, vlada pa se je prepočasi odzivala na pobude in ukrepe, s katerimi bi blažila učinke draginje. Franci Kepa, prav tako iz SDS, je bil prav tako za to, da se strošek prenese na državni proračun in ne na starše. Tomaž Lisec je vlado pomenljivo vprašal, ali namerava urgirati, ali še naprej raziskovati.
Vladni ukrepi kot tudi retorika koalicijskih poslancev je v očitnem nasprotju s politiko, ki jo je sprejemala prejšnja vlada. Starši z otroki v vrtcih so bili med prejšnjo vlado deležni številnih ukrepov, ki so lajšali življenje družin. Če jih naštejemo, vlada Janeza Janše je sprejela ukrep, ki je omogočil brezplačni vrtec za drugega otroka, zvišala starševski dodatek, uvedla izplačila 500 evrov ob rojstvu otroka, omogočila brezplačno sobivanje starša z otrokom v bolnišnici, zvišala nadomestilo za izgubljeni dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami. Velikim družinam je bil izplačan dodatek v višini 300 evrov itd.
Družine so imele neposredne koristi tudi zaradi pomoči, namenjene lajšanju draginje. Izplačan je bil enkraten solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, oprostilo se je plačevanje omrežnine, zmanjšale so se trošarine, če naštejemo le nekatere ukrepe.
Posebno poglavje predstavlja sprejeta novela zakona o dohodnini, ki jo je sprejela Janševa vlada, ki je vsem, ki delajo, dvignila plače, a jo je nato vlada Roberta Goloba ukinila in sprejela spremembe, zaradi katerih imajo sedaj vsi nižjo plačo, kot bi jo lahko imeli, vključno s tistimi z najnižjimi prihodki.
V zadnjih dneh mandata je bil sprejet tudi zakon o stanovanjski jamstveni shemi, ki je mladim lajšal pot do prvega stanovanja ali hiše.
Bi v državnem zboru potekale enake debate o pomoči vrtcem in družinam, če bi bil rezultat na državnozborskih volitvah prejšnje leto drugačen?
