Piše: Sara Kovač (Nova24TV)
Na ljubljanskem Prešernovem trgu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije tudi ob letošnjem kulturnem prazniku tradicionalno pripravilo recital Prešernove poezije. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik ZDUS Boris Mihalj ter ministrica za kulturo Asta Vrečko. Slišati je bilo tudi pozive k skrbi za druge ter izboljšanju razmer v slovenski kulturi. Dejstvo pa je, da je bil dve leti zapored v času vlade Janeza Janše rekordni proračun za kulturo, v času trajanja mandata ministra za kulturo Vasko Simoniti se je število samozaposlenih delavcev v kulturi kljub epidemiji povečalo za 500, za 500 tisoč evrov so se povečala tudi sredstva, namenjena samozaposlenim, hkrati pa so bili samozaposleni delavci v kulturi deležni interventnih sredstev, ki so vključevali poravnavo prispevkov za socialno varnost in temeljni mesečni dohodek v višini 700 evrov. Kultura je pod vodstvom Simonitija prejela rekordna proračunska sredstva, kar 70 milijonov evrov več kot v času ministrov SD.
Smo ena redkih držav, ki financira prispevke samozaposlenim v kulturi, prav tako število samozaposlenih v kulturi raste. Država neposredno ali posredno financira skoraj vse projekte v kulturi, saj je lastnica državnih kulturnih institucij, prav tako financira nevladne organizacije prek razpisov. Govoričenje ministrice Aste Vrečko ob kulturnem prazniku, da je potrebno ustrezno spremeniti odnos do kulture, je tako čisti populizem.
V Sloveniji se kulturnikom godi zelo dobro, zato je pozivanje k izboljšanju razmer v slovenski kulturi resnično neprimerno. Seveda pa je jasno, čemu je to pozivanje in zakaj je bil nekdanji minister Vasko Simoniti trn v peti. Večkrat je namreč izrazil kritiko glede nekaterih društev in zavodov, ki so izurjeni v birokraciji, izrazito levo inklinirani in imajo tako močno zaledje, da želijo nenehno prejemati državna sredstva. Ti so namreč prepričani, da jim za nedoločen čas, brez nadzora in transparentnosti pripadajo, v primerjavi z drugimi državljankami in državljani, neizmerno veliki privilegiji. A dejstvo je, da jim ti privilegiji ne pripadajo in so zaradi teh privilegijev oškodovane vrhunske kulturne ustanove, ki potrebujejo za svoje delovanje v javnem interesu primerne prostore, ki si jih nekatere nevladne organizacije neupravičeno prisvajajo.
Neukvajanje s “tem”?
Eden od govornikov na recitalu Prešernove poezije Boris Mihalj je kot najbolj pereč problem, ki zadeva zaposlene v kulturi, izpostavil prezrtost, “neukvarjanje s tem”. “To je tako, kot če bi se človek ne ukvarjal s svojim telesom in umom in ga prepustil hiranju. Kaj se zgodi? Propade,” je pristavil, da sam optimistično verjame, da temu ne bo tako, saj bi to pomenilo skrajni konec slovenske biti.
Seveda ni res, da se s tem ne ukvarja. V vladi Janeza Janše je kulturno ministrstvo izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022, kar bo največ v zgodovini samostojne Slovenije. Proračun za leto 2021, ki je bil namenjen za kulturo, se je tako povečal za 46 milijonov evrov. V okviru evropske kohezijske politike pa je Ministrstvo za kulturo kljub epidemiji leta 2020 vsem upravičencem izplačalo 83 odstotkov več sredstev kot leta 2019.
Za 1,4 milijona več sredstev za samozaposlene v kulturi
Tudi za samozaposlene v kulturi so se v času Janševe vlade povečala sredstva in to kar za za 1,4 milijona evrov, kamor so vključili plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, delovne štipendije samozaposlenih ter boleznine, medtem pa so se za pol milijona evrov povečala sredstva za nakup knjižničnega gradiva. V proračunih 2021 in 2022 je Simoniti uspel uveljaviti izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki je v omenjenih letih kulturnemu sektorju zagotovil še dodatnih 22,25 milijonov evrov. Temeljni dohodek za samozaposlene v kulturi se neprekinjeno izplačuje od oktobra naprej, ko se je začel drugi val epidemije. Ministrstvo se je pri tem še posebej potrudilo, da so bili vključeni tudi samozaposleni v kulturi z nerednimi dohodki. Samozaposleni v kulturi so tako ob nastopu epidemije covida-19 vključeni v prejemanje dohodka, do katerega drugi niso bili upravičeni.
V času SD-jevih kulturnih ministrov je bilo kljub konjunkturi za 70 milijonov evrov manj sredstev v proračunu
Deležniki s področja kulture na podlagi prizadevanj Ministrstva za kulturo v letu 2020 so dodatno počrpali intervencijska sredstva v višini več kot 68,5 milijonov evrov, medtem ko je bilo leta 2020 izplačanih kar 83 odstotkov več koheizijskih sredstev kot leto prej. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost pa so bila za kulturo dodatna nepovratna evropska sredstva v predvideni višini 87 milijonov evrov. Med drugim so se za 20,5 milijonov evrov povečale investicije v javno kulturno infrastrukturo.
Primerjava proračuna za kulturo v času Simonitija in ministrov SD (Foto: Twitter MK)
