Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
“Pol odstotka na bruto plačo plača delodajalec, po pol odstotka pa iz bruto plače še delojemalec. Tako se financirajo najemna stanovanja na Dunaju, po čemer se zgleduje vlada Roberta Goloba,” glede opevane dunajske stanovanjske politike pišejo Finance.
Zadnja leta pogosto slišimo, da je dunajski stanovanjski model “čarobna paličica” za pomanjkanje stanovanj v Ljubljani in Sloveniji. V stranki SD za zgled jemljejo prav dunajske Socialne demokrate, ki naj bi to področje zgledno uredili. Tudi v Levici ga ne morejo prehvaliti: “Močno javno financiranje stanovanjske gradnje, reguliranje najemnega trga, močna zemljiška politika, jasno definirani in regulirani izvajalci gradnje, ohranjanje in krepitev javnega najemnega fonda stanovanj in zemljišč, dostopne najemnine za nedoločen čas. Stanovanja so splošno dostopna in niso razumljena kot del socialne politike, saj v dostopnih najemnih stanovanjih biva 25 odstotkov prebivalcev Avstrije.”
“To so temelji dunajskega stanovanjskega modela, ki ga vse mednarodne študije in priporočila različnih organizacij dojemajo kot najboljšo obliko vodenja stanovanjske politike.” Časnik Finance pa opozarja na temno plat tovrstne politike. Navaja, da bi moral “pol odstotka na bruto plačo plačati delodajalec, po pol odstotka pa iz bruto plače še delojemalec”. Tako je zadeva urejena na Dunaju, po čemer se zgleduje vlada Roberta Goloba. Politični komentator Tomaž Štih pa je pred časom izpostavil še en vidik. Dejal je, da Slovenija že dve desetletji vodi dunajsko stanovanjsko politiko, v tem obdobju pa najemna stanovanja niso postala dostopnejša, so se pa na Dunaju podražila za 275 odstotkov!
Fotografija je simbolična. (Foto: Freepik)
Gre za nedelujoč model, ki temelji na socialističnih zablodah. Prva je ta, da je težava pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj. Slovenija ima v resnici najvišje razmerje neprofitnih najemov proti profitnim najemom v razvitem svetu; na vsakega Slovenca, ki biva v tržnem najemu, sta skoraj dva, ki bivata v neprofitnem najemu. Ker smo pred dvajsetimi leti napačno diagnosticirali težavo, jo že dvajset let napačno rešujemo. Kot še meni Štih, je država že ves ta čas največji graditelj stanovanj v Ljubljani.
Posledica pa je le vzdrževanje cen na nivojih, ki si jih le država lahko privošči. Ključno pa je ljudem dovoliti, da gradijo poceni. Resnična težava je torej cena stanovanj. Prava rešitev je po njegovem liberalnejša zemljiška politika. V Sloveniji nas je strah, da nam bodo mladi vse pozidali.
