Peter Jančič: Škandal je, da koalicija onemogoča nadzor največje opozicijske stranke nad lastnim delom

Piše: G. K. (Nova24tv.si)

Tokratna Ura moči je postregla z analizo zadnjega vohunskega incidenta, o nesojeni interpelaciji kulturne ministrice Aste Vrčko, ki razkriva napete odnose med opozicijskima NSi in SDS. Kot so ugotavljali razpravljalci, ti izvirajo iz začetka mandata. “To, kar se je zgodilo zdaj, da je vladna koalicija skušala onemogočiti nadzor največje opozicijske stranke nad lastnim delom na ta način, da je dala manjši stranki, to je škandalozno,” je denimo dejal Jančič. Zadnji del oddaje je bil posvečen vse bolj oblastniškemu in avtoritarnemu obnašanju vlade Roberta Goloba. 

V tokratni oddaji sta sicer nastopila komentatorja Peter Jančič, urednik Spletnega časopisa in nekdanji urednik portala Siol, ter novinar Domovine in politični komentator Peter Merše. Debata se je pričela z nedavno in sila nenavadno aretacijo vohunov. Kot so ugotovili gostje v oddaji, sama aretacija niti ni bila toliko sumljiva, kot je bil sumljivo medijsko poročanje o sami aretaciji.

Jančič je uvodoma izpostavil, da je pri trenutni vladi moč opaziti, da ta več ne obvešča javnosti o migracijah ali spolnih deliktih, medtem ko smo za to aretacijo izvedeli. Jančič je še povedal, da način, kako je bila zgodba plasirana v javnost, kaže na neprofesionalnost slovenskega novinarstva. “Ni samo problem to, da zunanja ministrica obvesti javnost, da na zagovor ni poklicala veleposlanika ali kakor koli protestirala zaradi vohunjenja Rusije pri nas. Tudi mediji, novinarji niso nič vprašali ruske strani na ambasadi, kako komentira, da so aretirali njihove agente, ali so jim zagotovili pomoč, kar bi bilo morebiti celo normalno,” pove Jančič in nato nadaljuje, da so se v tem primeru novinarji obnašali kot direktne izpostave oblasti, saj se očitno niso niti potrudili pridobiti odziva nasprotne strani, ki bi lahko bil zelo zanimiv.

Merše se je v odzivu na Požarjevo pripombo, da je zgodba naslednji dan domala izginila iz medijev, dejal, da je bila zgodba očitno lansirana, saj se ne zgodi, da bi dva medija objavila tako enaki zgodbi. Merše nato nadaljuje oz. špekulira, da bi lahko pri javni objavi vesti o aretaciji šlo za t. i. “damage control” oblasti, “se pravi, da se Slovenija pokaže kot država, ki nasprotuje Rusiji, glede na to, da imajo naši vidni politiki od zunanje ministrice naprej v Evropski uniji eno najbolj prizanesljivih retorik do Rusije.”

Kitenje z lažnimi uspehi in amaterizem ministrice?
Komentatorja sta nato spregovorila o nastopu Golobovega svetovalca za nacionalno in mednarodno varnost Andreja Benedejčiča, o katerem se je v preteklosti šušljajo, da vohuni za Rusijo, ki je aretacijo označil kot veliki uspeh Slovenije. Ob tem je Jančič razvil misel, da so tovrstne aretacije precej običajne v mednarodni javnosti. Omenil je nedavne izgone ruskih vohunov iz Avstrije ali izgon 33 ruskih diplomatov (dejanskih obveščevalcev) iz Slovenije kmalu po začetku invazije, ob tem pa nismo izvedeli ničesar o tem, kaj je dejansko bilo v ozadju, o čem sta dva aretirana vohuna vohunila itd.

Merše še pojasni, da je verjetni razlog, zakaj zunanja ministrica ni poklicala ruskega ambasadorja na zagovor (dokler krivda za vohunjenje ne bo dokazana s strani sodišč), leži v latentni naklonjenosti levega dela slovenske politike do Rusije, ki sedaj sicer ne more biti eksplicitno izražena zaradi očitnih razlogov, lahko pa bi šlo tudi za amaterizem zunanje ministrice.

Interpelacija kulturne ministrice ali kar celotne vlade?
Merše in Jančič sta nato spregovorila o nedavne zapletu med opozicijskima strankama. Merše meni, da gre tukaj za nadaljevanje zgodbe iz aprila: “NSi tukaj iz svoje manjše opozicijske vloge išče svoj prostor pod soncem, ki je hkrati tak, da nagovarja svojo bazo in kaže samostojnost od SDS.” Po drugi strani bi tukaj načeloma lahko “prišli skupaj”, nadaljuje Merše, ker je to tema (interpelacija kulturne ministrice zaradi ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve, op. a.) , v kateri se SDS ne more umakniti, zato je predlagala interpelacijo celotne vlade. SDS je tako vrnila udarec in s to interpelacijo vlade spravila NSi v težave. V manjši opozicijski stranki očitno niso razmislili dva koraka naprej, razmišlja Merše.

Interpelacija vlade ali konstruktivna nezaupnica?
Nato je sledil naslednji zaplet v odnosih, saj v NSi niso hoteli podati enoznačnega odgovora, pobudo za interpelacijo vlade pa so “pomešali” s konstruktivno nezaupnico, ko so v javnost plasirali vprašanje, koga bi SDS predlagala za naslednjega mandatarja.  Jančič je nato spomnil, da ni nujno, da če predlagaš interpelacijo vlade, da moraš ob tem še obvezno predlagati novega mandatarja. “Gre za dva različna inštituta, kar se malo meša. Zahteva za interpelacijo je zahteva za razpravo o delu vlade, o vsebine, konstruktivna nezaupnica pa je nekaj povsem drugega. Sploh ne rabiš razpravljati o delu, temveč skušaš izvoliti novega šefa vlade. Govora je o prvem inštitutu, torej o interpelaciji, ki ni nujno povezana z glasovanjem o nezaupnici – ta se lahko zahteva ali pa tudi ne,” je pojasnil, da bi bila interpelacija celotne vladne ekipe na mestu že zaradi ukinitve omenjenega muzeja. Namreč, “z ukinitvijo muzeja slovenske osamosvojitve ukineš nek spomin, ki pomeni prelom s totalitarnim sistemom. S tem smo dobili temeljne pravice in svoboščine in v vladi imamo kup strank, ki branijo prejšnji sistem,” je utemeljeval urednik Spletnega časopisa.

Jančič: Vladne stranke podpihujejo spor med opozicijskima strankama
Jančič nadalje pojasnjuje, da so vladne stranke povzročile spor s skrajno nepoštenim ravnanjem na začetku mandata, ko so “Komisijo za nadzor javnih financ, ki bi ga po ugotovitvah strokovnih služb parlamenta morala prevzeti največja opozicijska stranka, kar je bil tudi predlog strokovnih služb, na kolegiju predsednice Državnega zbora dodelili manjši opozicijski stranki, to so naredile vladne stranke.” Jančič nato primerja, da je to tako, kakor da bi vladna stranka SDS med prejšnjim mandatom vodenje ene od komisij prepustile Zmagu Jelinčiču in njegovi SNS, drugo komisijo pa bi nato dali gospe Bratušek. “To je nedemokratično,” je prepričan.

“To, kar se je zgodilo zdaj, da je vladna koalicija skušala onemogočiti nadzor največje opozicijske stranke nad lastnim delom na ta način, je škandalozno,” pove Jančič in hkrati opozori na odnos medijev do zadeve, ki se na to niso odzvali, saj si ti tako kot vlada in koalicija v parlamentu želijo “z…..i SDS in Janeza Janšo“. Dalje utemeljuje: “Ampak to je neumno. Opozicijo rabiš, oni so dobili mandat na volitvah, daleč največ poslancev, bistveno več kot NSi. Ponudba Janše, naj NSi sprejme, kot je bilo že v prejšnjem mandatu, nadzor obveščevalnih služb, pusti pa javne finance SDS, je razumna ponudba. Še posebej, ker imamo premierja, ki prihaja iz državnega podjetja, kjer je veliko sumov o zlorabah,” pove Jančič.

Golob si je svoje nadzornike nastavil sam!
Merše je nato povedal, da bi bil nujen dogovor med opozicijskima strankama, kot je bilo že v preteklosti, ko je vsaka imela eno preiskovalno komisijo, in da se vzpostavi normalno stanje. “Komisija za nadzor javnih financ je neoperativna, saj ima v njej večino koalicija, v KNOVS pa so štirje poslanci NSi in še štirje drugi poslanci.”  Jančič nato opozori, da tukaj ne gre za situacijo, v kateri bi se stranki dogovorili o tem nadzoru, ampak “imamo položaj, ko je Golobova stranka določila, kdo jih lahko nadzira, zato da so se izmaknili nadzoru SDS, ki ima več izkušenj, več poslancev, boljšo infrastrukturo in bi jim delala težave”.

Vladavina z odloki
Sogovorniki so nato odprli zadnjo temo, in sicer način vladavine Roberta Goloba, ki vlaga zakone po nujnem postopku, kakor da smo v izrednem stanju, kot je bila epidemija, in to zakone, ki ne naslavljajo reševanja “nepopravljivih posledic za delovanje države,” kar je pogosto izgovor za vlaganje zakonodaje po nujnem postopku.

“Priča smo premierju, ki je prišel pred sodnike in je dal tam eno povsem trapasto idejo, da bo čisto vsem tožilcem in sodnikom dal nek dodatek 600 evrov – takoj smo vedeli, da za to nima nobene zakonske osnove,” nato je Jančič pojasnil, da se je potem v to vpregla celotna vlada in koalicija v parlamentu, da bi to norost uzakonila, in to celo po postopku za naravne katastrofe.

Merše je še komentiral, da je predstavnike oblasti prevzela neverjetna moč, k čemur je treba prišteti še karakter Roberta Goloba, ki je v izjavah izrazito nedemokratičen. Povedal je še, da vlada z vlaganjem zakonov po nujnem postopku in sklicevanjem izrednih sej DZ  tepta delo opozicije, ki se ne more učinkovito pripraviti na delo. K temu je Merše prištel še sam amaterizem serije novih poslancev iz vrst koalicije, ki parlamentarnih postopkov in njihovih namenov razprav sploh ne poznajo.

Jančič je dejal, da ne gre samo ne amaterizem, temveč da mnogi Golobu ne želijo nasprotovati. Opozoril je, da je tukaj povsem odpovedalo ministrstvo za pravosodje in tudi vladna pravna služba.