Piše: Kulturni marksizem
Intervju z Álexom Lachheinom, naravoslovcem, pisateljem in okoljskim komunikatorjem. Avtor kontroverzne knjige “Wuhan: Vhuan: “Rdeča kuga in odprti primer”. Álex Lachhein je delal v več bioloških parkih v Španiji, sodeloval v neštetih produkcijah kot “trener živali” in je po več kot tridesetih letih neprekinjenega poklicnega dela z živalmi vseh vrst priznan strokovnjak na področju naravovarstvenega komunikacijskega dela.
Španski parlament bo predvidoma februarja sprejel zakon o zaščiti pravic in dobrega počutja živali. Zelo lepo ime, ki pa bo imelo zelo resne posledice.
Da, in temelji na laži, saj živali ne morejo imeti pravic, ker nimajo nobenih obveznosti. Plenarno zasedanje bo potekalo od začetka do sredine februarja, vendar je težava tega zakona v tem, da se ne pove, kaj pomeni. V medijih se govori, da bo za lastništvo psa potreben tečaj, vendar se za tem skriva neposreden napad na pravice in svoboščine državljanov. Eden od ciljev kulturnega marksizma je spremeniti družbo s spodkopavanjem njenih kulturnih in ne gospodarskih stebrov, pri čemer je prekinitev človekovega odnosa z naravnim okoljem eden od načinov spreminjanja načina življenja. Da bi to dosegli, si vegansko/animalistično gibanje prizadeva za odpravo vsakršne tradicionalne in trajnostne rabe živali, za odpravo tega, kar imenujejo “speciesizem”, tj. diskriminacijo živih bitij po vrstah. To je zelo širok cilj, ki ga ni mogoče doseči čez noč, in ima tudi druge cilje, kot sta izpraznitev podeželja ali ukinitev živinoreje.
Večina ljudi verjame, da imajo živali pravice.
To je res. Če bi šli na ulico in vprašali ljudi, bi velika večina odgovorila, da imajo živali pravice. To prepričanje podpira lažna Unescova univerzalna deklaracija o pravicah živali, ki so jo na veliko razširjali progresivni novinarji in politiki. Gre za besedilo štirinajstih členov Mednarodne lige za pravice živali, v katerem je v prvem členu zapisano, da so živali v isti pravni kategoriji kot ljudje, tj. da imajo enake pravice. Lahko si predstavljate, kakšnih je bilo preostalih trinajst. Ta deklaracija je bila oktobra 1978 v treh jezikih (arabščini, angleščini in francoščini) prebrana v veliki dvorani Unesca v Parizu, izročena generalnemu sekretarju Unesca in s tem se je končala. Nihče je ni nikoli sprejel ali priznal. Besedilo je bilo močno kritizirano in leta 1989 je bil v Ženevi predstavljen nov dokument z desetimi členi, ki ga ponovno ni sprejela nobena institucija ali država. Z drugimi besedami, gre za pravljico.
Kot ste že prej poudarili, imamo torej zakon, ki izhaja iz napačne predpostavke.
Da, toda če vedno znova in znova lažete z različnih zornih kotov, na televiziji, radiu in povsod drugje, bodo ljudje na koncu verjeli laži. In če boste zdaj rekli, da je ta zakon nepotreben in da živali nimajo nobenih pravic, vas bodo označili za zanikovalca, morilca, lovca itd. V obrazložitvi zakona je zelo jasno navedeno: njegov cilj ni dobrobit živali, temveč zaščita in spodbujanje njihovega dostojanstva. Gre za popolnoma ideološko vprašanje, da se konča odnos med živalmi in ljudmi, in to ne le s prehranskega vidika: ne smete jesti jajc, ker gre za izkoriščanje kokoši, ne smete jesti medu, ker gre za izkoriščanje dela čebel, ne smete nositi volnenega puloverja, ker gre za izkoriščanje dlake ovce, in vse to je speciesizem. Veganstvo ni dieta, temveč življenjska filozofija, v kateri so ljudje rak za planet.
Vendar pa ta animalizem vse bolj poganja politika.
Politika in mediji. V vseh progresivnih strankah obstaja oddelek za animaliste in vegane, v Španiji pa obstaja parlamentarno združenje za pravice živali, ki ga sestavljajo poslanci vseh strank razen VOX. Na evropski ravni obstaja lobi Eurogroup for Animals s sedežem v Bruslju, ki ga sestavlja več kot 80 veganskih in animalističnih združenj iz vse Evrope (v Španiji: FAADA, ANDA, AAP Primadomus in AnimaNaturalis). Njihov načrt je zelo jasen in za vsako leto določajo svoje cilje, ki jih tudi uresničujejo: Leta 2019 so si za cilj postavili rejne živali in že vidimo, da je uživanje mesa zdaj kriminalizirano; leta 2020 so si za cilj postavili zaščito mesojedih živali in to so dosegli z volkom; leta 2021 so si za cilj postavili prepoved živali v cirkusih in ni več niti enega tradicionalnega cirkusa; leta 2022 poskuse na živalih; letos pa ribe z novimi, strožjimi predpisi za ribolov.
V zvezi z zakonom je videti, da bo prišlo do spremembe glede lovskih psov, kar je sprožilo spor med komunisti iz stranke Podemos in njihovimi partnerji iz PSOE.
Ta zakon je bil kot predhodni osnutek objavljen lani poleti, predstavljenih je bilo več kot 6.000 očitkov (gre za najbolj sporen zakon v zgodovini demokracije) in na nobenega od njih ni bilo odgovorjeno. Poleg tega naj bi zakon spremenil kazenski zakonik in zlorabo živali razširil na vse vretenčarje. To bo povzročilo ogromno pravno negotovost, saj bo na primer ubijanje podgane, ki vstopi v vašo hišo, pomenilo 36 mesecev zapora in denarno kazen. Noro, vendar je končni cilj te spremembe končati lov.
Kot odziv na ta predlog zakona so lovske zveze organizirale velike demonstracije, ki se jih je udeležilo več kot 600 000 ljudi, na katere so bili povabljeni tudi drugi sektorji podeželskega sveta, kot so kmetje, namakalci itd. Demonstracije, ki so jih osrednji mediji malo in slabo pokrivali, so bile razlog, da so socialisti iz PSOE v nasprotju s svojim zakonom sprejeli spremembo o vseh delovnih živalih, ne le o lovskih psih, temveč tudi o konjih, oslih, mulah, sokolarskih pticah, živalih v športnih dejavnostih itd. Ker po veljavnem zakonu lovec ni mogel vzrejati svojih lovskih psov, če ni postal poklicni vzreditelj. Ta socialistična sprememba je bila 22. decembra sprejeta s podporo PNV (baskovski nacionalisti), PP in VOX, kar je izzvalo jezo Podemosa, ki je izjavil, da ne bo glasoval za zakon, če bo vseboval to spremembo.
