Piše: Frančiška Franca Buttolo
Kot da bi nas ugonabljala neustavljiva komunistična globalistična multikulturna gobavost.
Ni še povsem jasno, kdo od nasprotnikov osamosvojitve Slovenije je bil najpomembnejši med osamosvojitelji (prim.: Kaj ostane od mita o osamosvojitvi, če odstranimo ves balast? – Mladina, 3.2.2023), kristalno jasno pa je, da je med najpomembnejšmi rušitelji Slovenije po osamosvojitvi 1991 gospod Milan Kučan, za Slovenijo najusodnejši komunistični revolucionar po Titu, Kardelju in Kidriču – morda, celo njen dokončni uničevalec.
Sistematično, oborožen s trdno marksistično teoretično podlago, z vso – resnično in neresnično – zgodovino NOB in revolucije, se je g. Milan Kučan – že prvega dne osamosvojitve – odločil, da Slovenije ne bo. Kolikor pa jo bomo Slovenci za vsako ceno le hoteli, bo za nas “nov dan”, takšen, da si bomo se močno želeli dobre stare komunistične Jugoslavije.
In to se je po skoraj tridesetih letih tudi zgodilo. Vlada dr. Goloba, s svojimi skrajno jugonostalgičnimi, arogantnimi, z vseh jugoslovanskih udbovskih kleti pobranimi ministri in sekretarji, vlada, ki mirno, vsem na očeh in brez najmanjše pravne podlage, ponudi pravosodju skoraj povprečno pokojnino, upokojencem pa ponuja – bolj ali manj – le državno pomoč pri samomoru, je za obstoj Slovenije nevarnejša od katerega koli morebitnega zunanjega okupatorja.
Za ilustracijo naj zapišem, da vsak dan slišimo o prodajalcih, zdravstvenih in turističnih delavcih, kmetih, številnih zasebnih podjetnikih in tudi delavcih v javnih službah, da so v sosednjih državah plače večje, pogoji za nakup stanovanja boljši, in da bi se najraje izselili iz svoje domovine. Mladi, če niso iz premožnih družin, nimajo praktično nikakršne bodočnosti.
Da je stanje v Sloveniji še slabše, mlade brez prihodnosti “vrbujejo” (udbovski izraz za vabljenje) različne nevladne organizacije, v resnici skoraj vse prikrite komunistične in tajnopolicijske organizacije*, v polni pripravi za rušenje zahodnih držav in uničevanje zahodnih narodov, še zlasti v Evropi Vse te organizacije v Sloveniji so tesno povezane s tako imenovanim Kučanovim klanom, pomembnim delom Sorosevega kapitala za financiranje globalnega komunističnega multikulturnega gibanja, večinoma na Zahodu in v obeh Amerikah. Povezave med gospodoma Kučanom in Sorosem oziroma vrhom njegovih bank, je za Slovenijo bolj okupatorska od vseh okupacij v vseh zgodovinskih obdobjih. Vse so se, tudi najhujše, vendarle končale z obstankom Slovencev v Sloveniji. Pod to – globalistično in multikulturno – okupacijo izginjamo, kot kafra, kot da bi nas ugonabljala neustavljiva komunistična globalistična multikulturna gobavost.
* Da te organizacije sploh niso to, za kar se razglašajo, kažejo na primer vse okoljevarstvene skupine, ki pomagajo gospodu Jankoviču graditi tempirano okoljsko bombo, na območjih, ki so pomembna za ohranitev pitne vode v Ljubljani. Morda samo zato, da bo to bombo – če ne bomo “pridni” lahko – povsem po jugonostalgičnem naključju – sprožil ter zastrupil pol svojega najlepšega glavnega mesta na Balkanu.
