Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Če že ne manjka kritik na račun ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon na račun nove zunanje politične strategije zunanjih odnosov, s katero se je začrtalo usmeritve za delo ministrstva, ki se po novem imenuje ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, je kot kaže Putinovo državno trobilo zelo zadovoljno z našo ministrico, natančneje z njenimi izjavami. “Slovenska zunanja ministrica ne vidi stabilnosti v Evropi brez Rusije”, se namreč glasi naslov prispevka, ki so ga z velikim zanosom spisali pri ruski tiskovni agenciji Tass.
Čeprav na splošno uveljavljena diplomatska praksa veleva, da se zunanjepolitične strategije osvežujejo na od pet do deset let, je bila na tokratni diplomatski konferenci na Brdu pri Kranju predstavljena prenovljena zunanjepolitična strategija. Po besedah avtorjev strategije bo le ta Slovenijo vrnil v jedro Evropske unije, slovenska zunanja politika pa bo postala feministična. Temu primerno se je zgrnila kopica kritik s strani stroke, saj je bila uporabljena skovanka jedrna Evropa, s katero po mnenju nekdanjega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja prihaja do delitve na prvo in drugorazredne države. Zaradi napovedi “preusmeritve” k jedrnim državam EU je kritičen tudi dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot še med drugim opozarja Kajzer zunanja politika nikakor ne sme biti aktivistična.
Kot kaže pa so v Rusiji zelo zadovoljni nad izjavami, ki jih podaja naša zunanja ministrica. Na 26. posvetu slovenske diplomacije, kjer so bile prisotne vodje slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavniki ministrstva, je namreč ministrica Tanja Fajon dejala, da trajni mir in stabilnost v Evropi brez Rusije nista mogoča. “Opozoriti je treba, da mora biti Rusija del razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi,” je zapisano v zapisu ruske tiskovne agencije Tass, ki je bil objavljen v sredo pod naslovom: “Slovenska zunanja ministrica ne vidi stabilnosti v Evropi brez Rusije”.
Rusi pograbili novo strategijo Tanje Fajon
“Takoj ko bo mir dosežen, bo najpomembnejša stvar – poleg obnove Ukrajine – obnovitev dialoga z Rusijo. To nam bo pomagalo preprečiti začetek hladne vojne v Evropi. Zavedamo se, da brez Rusije ne bo trajnega miru in stabilnosti na naši celini, zato bo morala biti del razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi,” so navdušeno zapisali pri agenciji Tass.
Foto: Posnetek zaslona
Ostalih navedb okrog vojne Rusije v Ukrajini niso povzeli, saj je sicer Fajonova dala tudi vedeti, da je Slovenija v vojni v Ukrajini jasno na strani tistih, ki spoštujejo mednarodno pravo in Ustanovno listino OZN. “Na strani tistih torej, ki zagovarjamo nedotakljivost mednarodno priznanih meja, ki spoštujemo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine in njeno pravico do samoobrambe. Zato smo kot ogromna večina članic Združenih narodov jasno obsodili vojaško agresijo na Ukrajino in državi nudimo potrebno podporo”, je dejala in dodala, da je naša želja, tako kot tudi Ukrajincev, da bi čim prej zavladal mir.
Že na začetku je sanjala o poti v Moskvo
A čeprav Fajonova vseskozi pravi, kako se zavzema za mir v Ukrajini, je ta ob začetku morilske vojne pozivala k pogajanjem z agresorjem in aktivno preprečevala Ukrajini pridobivanje statusa kandidatke EU. Imela je celo idejo, da bi bilo potrebno iti v Moskvo na pogajanja, kamor ji do sedaj še ni uspelo priti. Morda pa ji uspe tokrat, ko so ruski mediji povzeli točno določen del govora, ki gre na mlin Rusiji, saj na ta način z obveščanjem ruske javnosti ustvarjajo občutek, da imajo tudi znotraj Evropske unije podporo. Seveda je temu po eni strani tudi res, saj je rusofilija v Evropi dodobra razširjena. Tudi v Sloveniji seveda, kar pa je sicer med drugim potrdili odgovori nedavnih anket Eurobarometra, ki je med drugim pokazal, da zgolj 15 odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira finančno pomoč Ukrajini od Evropske unije oziroma njenih institucij, medtem ko evropsko povprečje znaša 31 odstotkov, ravno tako samo 22 odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira uvedbo evropskih sankcij proti ruski vladi, podjetjem in posameznikom, medtem ko evropsko povprečje znaša 42 odstotkov.
Fajonova je do sedaj velikokrat že omenila, kako je nujno zavedanje, da brez pogajanj miru ne more biti. To je seveda res, a v primeru vojne v Ukrajini je nemogoče mimo dejstva, da so dejanja ruskega predsednika Vladimirja Putina, kjer se med tarčami znajdejo civilisti, tista, ki obe strani v tem trenutku oddaljujeta obe strani od dialoga. Ker je diplomatska rešitev vojne v Ukrajini trenutno nemogoča, je tako nedvomno na mestu pomoč Ukrajini, ki jo izražajo države članice EU v obliki najsodobnejše vojaške pomoči. Dejanje trditev, ki bi bile kakorkoli v prid agresorju, so tako na tem mestu resnično nepotrebne. Ve se namreč, kdo je tisti, ki je kriv, da se je prelivanje krvi sploh začelo. Omenjene trditve bodo težko koristile naporom k naši kandidaturi za nestalno članico ZN. Morda pa nam bodo kaj ponudili v Moskvi.
