Piše: G. B.
V novi Demokraciji objavljamo obširno poročilo o Golobovih finančnih mahinacijah pri financiranju kampanje sedanjega kosovskega premierja Albina Kurtija s slovenskim davkoplačevalskim denarjem v času, ko je Golob še načeloval Gen-I. Razkrivamo ozadje dogajanja na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju, kjer so predsedniki koalicijskih strank po večurnem čakanju novinarjem izkazovali enotnost in zavezanost zdravstveni reformi. Pišemo o tem, kako premier Robert Golob na vrat na nos deli dodatke v javnem sektorju, čeprav je država tik pred finančnim kolapsom, pa tudi o tem, da država potrebuje razvoj, ne socializma. Objavljamo komentar o nedavni potezi vlade, ki je komaj dobro ustanovljeni Muzej slovenske osamosvojitve dokončno poslala na smetišče.
Robert Golob je Slovenijo postavil na zemljevid tujih držav. Kot je obljubljal. Vendar ne z dobrimi poslovnimi izidi ali dobro prakso, kot smo bili temu priča v času vlade Janeza Janše, ko je bila Slovenija vodilna po uspešnosti na lestvicah mednarodnih ustanov. Golob nas je postavil na zemljevid, kjer postajamo vodilni po kriminalu najvišjih vladnih predstavnikov oziroma kar njega samega. Morda je tudi to razlog, da se Golob v zadnjem času zelo izogiba potovanjem v tujino. Nekateri indici kažejo, da afera Gen-I in odpiranje računov ter prenašanje gotovine tudi prek različnih denarnih mul dobiva nov zagon. Omenjajo se tudi posnetki kamer v posameznih bankah, med drugim kamere banke Raiffeisen v Romuniji. Natančneje Bukarešte, za kar je Golob še nedavno zatrjeval, da je račun Gen-I odprl v zakotni romunski vasici. Izkazalo se je, da je ta račun odprt v poslovalnici banke Raiffeisen v Bukarešti, nedaleč od sedeža podjetja Gen-I. Nadalje se omenjajo možnosti zaslišanja Roberta Goloba pred nekaterimi preiskovalci v tujini. Po nekaterih podatkih naj bi bilo razkritja kamer v romunski banki Goloba zelo strah.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V Demokraciji lahko še preberete:
Koalicijski vrh v znamenju cesarjevih novih oblačil
Predsednik vlade in največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda Robert Golob se je z ministri in poslanci vseh treh koalicijskih strank v sredo, 18. januarja, sešel na klavzuri na Brdu pri Kranju. Sicer ni šlo za prvi koalicijski vrh, je bil pa po svoje dogodek zelo zgovoren. Koalicijski vrh naj bi bil namreč namenjen zdravstveni reformi, saj naj bi h koalicijski pogodbi dodali aneks, ki bo zavezoval vse tri stranke kot tudi vse ministre in poslance. Vsaj tako je bilo sporočeno javnosti. A očitno je bil to predvsem poskus, kako poenotiti koalicijo in v javnosti prikazati vlado kot prvo, ki si res prizadeva za reforme. Pred kratkim se je namreč pokazalo, da v vladi očitno več velja beseda Zorana Jankovića kot denimo ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki se je moral Jankoviću kar dvakrat opravičiti, kar naj bi bila tudi posledica dejstva, da botri iz ozadja premierja Goloba držijo v šahu zaradi njegovih sumljivih poslov pri financiranju tujih političnih strank s slovenskim davkoplačevalskim denarjem.
Intervju z zgodovinarjem ddr. Ivanom Rihtaričem
»Ukinitev samostojnega muzeja vidim v kontekstu degradacije oziroma kar zanikanja vseh pridobitev osamosvojitvenih procesov,« je v pogovoru za Demokracijo dejal zgodovinar ddr. Ivan Rihtarič. Z njim smo govorili o njegovem raziskovalnem delu in knjigah, v katerih razkriva komunistično-udbovski teror ob koncu druge svetovne vojne in v letih po njej na območju Gornje Radgone, Radgonskega kota, Ljutomera in širšega območja severovzhodne Slovenije. »Skrajno neprimerno in žaljivo do samostojne Slovenije in do žrtev povojnega nasilja UDV in režima je, da je bil Janez Zemljarič deležen takega pogreba, ko je vendarle bil razgaljen pred celotno slovensko javnostjo z odločitvami, ko si je umazal roke s krvjo pri delovanju UDV doma in v tujini,« je med drugim dejal v intervjuju.
Kaotični časi plačne »dodatkomanije« v javnem sektorju
Ocenjena poraba za bruto plače v javnem sektorju je lani znašala nekaj več kot pet milijard evrov. Glede na napovedane zahteve različnih skupin javnih uslužbencev se bo letos plačna masa povečala za skoraj desetino, čeprav celo najbolj optimistični opozarjajo, da je to zelo konservativna ocena. Enotni plačni sistem v javnem sektorju je pokopan. Potem ko je Robert Golob na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal, da bodo pravosodni funkcionarji že januarja prejeli dodatek v nominalni višini 600 evrov (najbrž zato, ker se bo zaradi korupcije najbrž kmalu sam znašel v sodni dvorani), so svoj glas dvignili tudi drugi javni uslužbenci. Čeprav je kasneje ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik mirila strasti, češ da vladna koalicija tako ali tako pripravlja izhodišča za plačno reformo, je jasno, da se Slovenija s kampanjskim in pajdaškim delovanjem prvega moža izvršilne veje oblasti vrača v kaotične čase plačnega sistema »dodatkomanije«. Plačna masa javnega sektorja zato utegne že letos postati popolnoma neobvladljiva.
Slovenija potrebuje inovacije, razvoj, ne socializma
Približno eden od dva tisoč Slovencev ima redko bolezen, od tega polovica otrok. Veliko je tudi število težko ozdravljivih oblik raka, za večino redkih bolezni in rakavih obolenj pa še ni na voljo učinkovitih zdravil. Možnost razvoja naprednih pristopov zdravljenja je v genski in celični terapiji. To so izjemno učinkoviti pristopi, ker so prilagojeni posameznim pacientom ali skupinam pacientov in lahko omogočijo trajno ozdravitev. V Sloveniji takšne pristope že poznamo. Maja lani so s Kemijskega inštituta Ljubljana sporočili, da so pripravili projekt »Teaming« Center za tehnologije genske in celične terapije. »Teaming« je evropski razpis, ki ob državnem sofinanciranju omogoča pridobitev do 30 milijonov evrov za vzpostavitev sodobne infrastrukture in odličnih delovnih razmer. Projekt so pripravili v sodelovanju s partnerjem odličnosti londonske univerze in z angleškim pospeševalnikom UK Cell and Gene Therapy Catapult – lahko pa bi poiskali slovenske partnerje.
Napak bi bilo, če bi medijske tajkune reševali davkoplačevalci
Finančna pomoč države tiskanim medijem, h kateri pozivajo Delo, Dnevnik in Večer, bo le začasno rešila težave, ki jih dušijo zaradi naraščajočih stroškov produkcije in distribucije, a obremenila davkoplačevalce. Nekateri ocenjujejo, da gre le za manever, kako prikriti dejansko nezanimanje za te medije. Naj za začetek povemo nekaj malega o težavah tiskanih medijev, ki so jih sicer pobudniki za državno pomoč spretno izrabili za ozadje svojih finančnih zahtev do države. Že nekaj let se uredništva, vsebine in edicije tiskanih medijev krčijo. Novinarji dobivajo anekse za znižanje plač ali nenadne odpovedi, tržniki potijo krvavi pot za oglase, bralci odpovedujejo naročnine, kolportaža pada. Dvignile so se cene energentov in papirja (zato je tisk trikrat dražji), pa tudi cene distribucije, ki zaradi dragih goriv postaja vse bolj težavna, poleg tega so raznašalci slabo plačani, pošta pa je draga in deluje prepočasi.
Omogoča korupcija islamizacijo Evrope?
V prejšnjem delu smo pisali o tem, kako naj bi češko veleposlaništvo v Maroku v preteklosti prodajalo schengenske vizume ljudem, ki so poslani v Evropo z namenom opravljanja nezakonitih dejavnosti, med drugim na področju pranja denarja ali preprodaje mamil, hkrati pa nekateri tudi pripomorejo k širjenju islamizacije. Informacije glede tega nam je posredoval vir, ki je podatke pridobil od maroških tajnih služb ter od maroškega carinika in od nekdanjega pripadnika enote za boj proti mamilom. Povedal nam je, naj bi bila prodaja vizumov precej razširjena, v primeru Češke pa naj bi bil vpleten celo nekdanji premier. Ljudje, ki so prihajali po vizume, naj bi bili popolnoma neizobraženi in naj sploh ne bi točno vedeli, na katerem veleposlaništvu so se znašli. Ko enkrat pridejo v Evropo, gredo večinoma v Francijo. Denar za vizume, ki naj bi stali štiri tisoč evrov »po kosu«, pa naj bi prispevala tudi Fundacija za odprto družbo Georgea Sorosa, ki se zavzema za odprte meje in za novo globalistično multikulturno ureditev. Po drugi strani si Maroko prizadeva, da bi imel čim večji vpliv v Evropi tako kot Katar in druge muslimanske države, kar razkriva tudi nedavni škandal v zvezi s podkupovanjem uradnikov Evropske unije.
Vabljeni k branju analitičnih kolumen in prispevkov tako naših novinarjev kot tudi zunanjih sodelavcev, pa tudi satiričnih prispevkov. Tokrat so kolumne pripravili Metod Berlec, Petra Janša, Lucija Kavčič, Stane Granda, dr. Štefan Šumah, Andreja Valič Zver, Keith Miles in Franci Kindlhofer.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
