Piše: Petra Janša
»Zemljaričeva vloga v UKC je ključna v procesu graditve in pozneje (po osamosvojitvi) v njegovi ‘kšeftarski’ povezanosti z UKC. V umiranju Tita ga ni zaslediti,« nam v pogovoru pove raziskovalec udbovskih arhivov, pisatelj in publicist mag. Igor Omerza. Z njim smo se pogovarjali o liku Janeza Zemljariča in njegovi najnovejši knjigi z naslovom Jovanka in Udba.
DEMOKRACIJA: Gospod Omerza, začniva pogovor z nedavnim pogrebom Janeza Zemljariča. Na Twitterju ste namreč močno protestirali proti načinu pokopa: »Huda zloraba Slovenske vojske je dati vojaške časti aktivnemu in operativnemu nasprotniku samostojne Slovenije. To je velik madež. Tako bomo državo izgubili!«
Omerza: Pripadniki slovenske vojske so v osamosvojitveni vojni dali na razpolago domovini vse, tudi svoja življenja. Poleg tega so idejni predhodniki samostojne Slovenije doma tvegali zapor, če so jih udbovci zalotili pri takem razmišljanju. Tudi v tujini so udbovci zalezovali privržence osamosvojitve, zasegali na meji ali na poštah njihove knjige, časopise, poskušali so v Italiji ugrabiti Franca Jezo, velikana slovenske osamosvojitve. Emigranta Janeza Topliška, ki je skušal z orožjem vzpostaviti demokratično slovensko državo, so na meji ujeli in nato ubili (verjetno umorili 15. novembra 1965) v Stari Gradiški. Lep primer tega je tudi sodnik Franc Miklavčič. Njega so primarno Zemljaričevi udbovci priprli zato, ker je pod psevdonimom (v tržaškem Pahorjevem Zalivu) branil Kocbeka pred podivjanim režimom zaradi tržaškega pričevanja o množičnem povojnem umoru domobrancev. No, po aretaciji so udbovci našli v njegovi pisarni dnevnik (št. XVI) in začel se je lov za številkami od I. do XV. Kdor išče, ta najde, še posebej če ima na razpolago stotine operativcev, armado zunanjih vohljačev, pooblastila, tajna sredstva itd. Aretirani je preostale dnevnike skril pri nekem oddaljenem sorodniku Vladimirju Pečniku, in ta jih je 30. junija 1976 izročil udbovcem, ker so ti sledili Miklavčičevi hčerki, ki je šla do Pečnika po dnevnike. In tu je Miklavčič veliko pisal o osamosvojitvi. Zato so mu povečali zaporno kazen. V funkciji načelnika Udbe in notranjega ministra je torej Zemljarič zatiral in zatrl ne samo Miklavčiča, ampak vsako misel na osamosvojitev, sedaj pa se mu je slovenska osamosvojitvena vojska tudi za takšno raboto oddolžila z vojaškimi častmi! Zloraba na kvadrat!
DEMOKRACIJA: Kaj je šlo narobe, da se nam danes lahko to dogaja?
Omerza: Hm, včeraj Türk počasti Ertla, danes Golob počasti Zemljariča – oba čaščenca sta »šefovala« v Udbi in bila notranja ministra. Oba sta bila državna terorista! Verjetno se nam to dogaja zato, ker hočejo nekateri pomembni in vplivni posamezniki iz prejšnjega in propadlega režima ta zavrženi režim posiljeno olepšati z državnimi priznanji in s pogrebnimi vojaškimi častmi. Za Türka je jasno, da je kot funkcionar prejšnjega režima in celo neformalni zaupnik Udbe bil močno zainteresiran to storiti. Ni mi pa jasno, kdo je predsednika vlade Goloba prepričal v tako nesmiselno in zanj politično škodljivo dajanje vojaških časti nasprotniku nastanka samostojne slovenske države, taiste države, ki jo sedaj Golob vodi. Zdaj nam za popolno razvrednotenje osamosvojitve manjka samo še vladna ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve! Tako se država ne krepi, ampak uničuje! Če uničuješ temelje, se bo zgradba podrla!
DEMOKRACIJA: Kdo je Marjan Šiftar?
Omerza: Marjan Šiftar je bil minister za informiranje v socialistični vladi Janeza Zemljariča in Dušana Šinigoja ter šef kabineta predsednika države Kučana (po osamosvojitvi) in nato veleposlanik v Makedoniji. Je torej dolgoletni zaupnik Milana Kučana. Šiftar predloga za pogrebno vojaško počastitev Zemljariča gotovo ni podal brez posvetovanja s Kučanom. V tretjem delu knjige »Velikani slovenske osamosvojitve in Udba – Ciril Žebot – Peter« bom pokazal njegovo umazano vlogo v preprečevanju tiskanja Žebotove knjige »Neminljiva Slovenija« v Sloveniji. Ob tej nagnusni kulturno-poslovno-politični in ovaduški kombinatoriki prejšnjega in propadlega socialističnega režima nastopajo poleg Marjana Šiftarja še Slavko Pregl, Milan Kučan, Jože Smole, Andrej Marinc, Dušan Šinigoj in Ivan Eržen.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki tiskane Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
