Piše: Bogdan Sajovic
Evropsko unijo še naprej pretresa korupcijski škandal. Obstajajo indici, da gre za vrh ledene gore korupcije v samem jedru EU. Razkrita dvoličnost bruseljske evrokrature. Politične analitike bolj kot sam škandal skrbi, da bi »profitirala populistična desnica«.
Evropsko unijo, še posebno njen vrh v Bruslju, že več tednov pretresa velikanski korupcijski škandal. V glavni vlogi je zdaj že nekdanja podpredsednica evropskega parlamenta Eva Kaili, (tudi že nekdanja) članica grške levičarske stranke Pasok in mednarodne skupine Socialistov in demokratov v evropskem parlamentu. Belgijska policija je po preiskavi sredi decembra izvedla preiskave na več naslovih v Bruslju, prav tako pa so potekale preiskave v nekaterih drugih evropskih državah. Zaseženih je bilo več sto tisoč evrov, ki po policijskih poročilih izhajajo iz podkupnin Katarja evropskim poslancem v zameno za pozitive ocene stanja človekovih pravic v tej državi. Katar sicer (kaj pa drugega) obtožbe zanika, ne glede na to pa so Eva Kaili, njen oče in njen mož Francesco Giorgi, ki je bil pomočnik nekdanjega italijanskega evroposlanca Pier Antonia Panzerija še vedno v pridržanju. Za zapahi pa se je znašel tudi Panzeri skupaj z ženo in s hčerko; v teku je postopek, da vse tri iz italijanskih zaporov preselijo v belgijske.
Razkrita dvoličnost evrokrature
Preiskava medtem še poteka, saj obstaja resna nevarnost, da so do sedaj aretirani le vrh ledene gore podkupovanja. Navsezadnje je Kailijeva dejala, da ni storila nič narobe in da je samo ubogala navodila predsednice evropskega parlamenta, kar seveda potrjuje sum, da je v katarsko korupcijsko zgodbo vmešanih še veliko več akterjev. In seveda, da to ni edini primer korupcije v vrhu EU. Navsezadnje je Bruselj poln lobistov, posrednikov in »vplivnežev«, ki zastopajo številne zunajevropske države, politične skupine, interesna združenja, finančne in industrijske konglomerate … skratka stranke, ki imajo globoke in bogato založene žepe, iz katerih so pripravljeni obilno, eh, donirati za dosego svojih ciljev. Mnogi skeptiki že leta in desetletja trdijo, da se za bleščečo fasado in lepo zvenečimi besedami v Bruslju skriva gniloba korupcije in ti so seveda prišli na svoj račun. Stvar je še toliko mučnejša, ker bruseljski establišment na vsa usta razglaša »ničelno stopnjo do korupcije« in to »visoko moralno držo« celo uporablja v političnih obračunih s političnimi vodstvi posameznih članic, ki evrokraturi niso pogodu. Madžarske in Poljske na primer. Tudi vladi tih dveh držav sta zdaj prišli na svoj račun in po dolgih letih napadov zdaj lahko s prstom pokažeta na dejanski primer korupcije. Madžarski premier Viktor Orbán je na svoji spletni strani objavil sliko politikov, ki se zvijajo do smeha, s pripisom: »In potem so rekli, da je EU resno zaskrbljena zaradi korupcije na Madžarskem.«
Prioritete akademskih krogov
Politični raziskovalci in analitiki, med njimi denimo finski politični raziskovalec Pekka Pohjankoski, v luči korupcijskega škandala izražajo predvsem zaskrbljenost, češ da bodo zaradi škandala »profitirale desne populistične sile«, saj so v škandal vmešani skoraj izključno politiki, ki pripadajo levi politični opciji. To pa na neki način dokazuje tudi moralno stanje današnjih akademskih krogov. Očitno je zanje hujše, da bi skorumpirano levico nadomestila desnica kot dejstvo, da so pri vzvodih oblasti celotne prijateljsko-družinske naveze skorumpirancev. Ali dejstva, da lahko države, skupine ali celo posamezniki z zadosti globokimi žepi najdejo voljne pajdaše, prek katerih lahko vplivajo na zakonodajo in politično usmeritev EU. Ali čisto preprosto dejstvo, da našo skupno evropsko hišo najeda črv korupcije, kar je po zgodovinskih izkušnjah stanje, ki vodi v propad.
