Piše: Dr. Janez Juhant
Na nemški televiziji je voditelj Markus Lanz gostil vplivnega politika CDU Wolfganga Schäubla. Primerljiv je s Helmutom Kohlom in bi bil gotovo kancler, če ne bil po atentatu privezan na invalidski voziček. Kljub temu 50 let politično deluje kot poslanec in večkratni minister in ima pri svojih volivcih stalno podporo, saj njegovo delovanje dokazuje, da se volivci lahko nanj zanesejo. Organiziral je posvet o vlogi vere za mir ali vojno, kjer sva sodelovala tudi z muftijem Nedžadom Grabusom. Kot notranji minister si je prizadeval za odgovorno integracijo muslimanov v Nemčiji in Evropi. Demokracija mora, kot pravi, kljub težavam nagovoriti probleme državljanov. Njegov zgled politika iz »jedrnih držav« prepričljivo zavrača površno tranzicijsko floskulo naših neizkušenih, nezrelih, korupcijsko obremenjenih politikov, ki vsiljujejo negativno podobo politike in krepijo odpor do poštene demokratične politične tekme, ki naj temelji na resnici, pravičnosti in poštenem soočenju razlogov, hočejo pa nasilno izrivati tekmece. Hkrati niso pripravljeni niti malo deliti družbenega prostora z drugače mislečimi. Da je ironija popolna, so jih polna usta vrednot jedrne Evrope.
Na RTV Slovenija manjšina izvaja puč ne glede na to, da bo na horuk sprejeti zakon po hitrem postopku kmalu v veljavi. Po eni strani se pritožujejo, da niso bili seznanjeni s produkcijsko-programskim načrtom, čeprav je treba resnici na ljubo povedati, da so vsi dokumenti nacionalne RTV dostopni in sproti poslani tudi predstavnikom zaposlenih. Na drugi strani pa bi generalnega direktorja odstavili kar brez možnosti, da se zagovarja, in celo brez njegove navzočnosti. Hkrati se pri uveljavljanju svojih interesov levičarski novinarji poslužujejo nekorektnih, nedostojnih, nasilnih in celo lažnih sredstev in metod – podobno kot njihovi politični botri v politiki na čelu s premierjem, ki so ga že tolikrat ujeli na laži, pa ne zna drugega kot zmerjati svojih političnih tekmecev. Ali je diplomacija zdaj ravno ta trenutek izkoristila, da se premier slika še s papežem? V isti sapi so mediji pokazali s prstom še na obtoženega jezuita. Nikjer ne smemo tolerirati zlorab, še manj nasilja nad ljudmi, pa naj to počne župan ali pater. Naj bodo torej enaka merila in vsako besedno, še bolj pa medijsko linčanje ali izsiljevanje ter vsak fizični pritisk moramo odstraniti iz demokratične družbe. Ker še nismo obsodili medvojnega nasilja komunistov nad nedolžnimi družinami po Ljubljanski pokrajini, se nasilnost v družbi nadaljuje. Zato imamo žal še vedno različna merila: pesniki Kajuh je heroj, a prav tako vrhunski lirik Balantič je izdajalec, čeprav sta si oba prizadevala za svobodo. Svobode pa ni brez resnice, zgodovinske ali dandanašnje in doseči jo je mogoče s pripravljenostjo za demokratično, dialoško in argumentirano razpravo. To pogrešamo tudi pri kakem politiku desnega izvora na državni ali občinski ravni. Schäuble je na voditeljevo vprašanje, ali niso Merklova ter drugi levi in desni politiki zatajili pri Putinu, odgovoril, da je treba začeti pri sebi, in poudaril, da je imel kot (večkratni) minister v vladi dovolj stikov z Rusi in ni spregledal že Putinove nasilne politike nad Čečenijo. Kot tu je torej povsod na mestu pravičnost do sebe in drugih. Prepričan je tudi, da k temu pomaga vera v Boga, ki daje oporo pri odgovornem političnem delu. Spodbuda so mu tudi zgledi nesebičnih kristjanov, kakršen je bil Dietrich Bonhoeffer, ki se je uprl nacizmu podobno kot pri nas Lambert Ehrlich komunizmu. Oba so totalitarni mogočneži nasilno umorili, ker sta jim spraševala vest. Tudi nam danes onadva in številni med vojno in po vojni pobiti sprašujejo vest in kličejo k pravičnosti, popravi krivic in prizadevanju za spoštovanje vseh. Tako se tlakuje mir in pravičnost v družbi, tudi v samostojni Sloveniji.
Naj nam za praznike omehča srca Ehrlichovo voščilo za Božič leta 1935, ki izraža njegovo socialno čuteče srce: »Božič je praznik preroda, začetek nove dobe v zgodovini: Kristus postane središče svetovnega dogajanja.« Novorojenega prosi, da »…bi se odpovedali kultu lastne suverenosti in oholega avtonomizma …« in da bi »…bolj vlada(l) duh nad telesom, kot napihovanje svojega jaza …« ter da bi nas Dete rešilo »…poželenja po bogastvu in mamonu …« Prosi, »da čujemo glas bednih, siromašnih in brezposelnih« in naj »delimo obleko in premoženje z bednimi dijaki …, vabimo revne in bedne dijake k naši mizi in se veselimo z njimi v Gospodu.« Prosi, da »že enkrat spregledamo, da rešimo krizo s popolno lastno nesebičnostjo, ne pa z razpravami in konferencami«. Spoznamo naj, »da si Ti reševal svet v hlevu, v jaslicah, na slami in končno na križu, ne pa s konferencami in dietami in z banketi …
Dr. Janez Juhant je teolog, filozof, pedagog in član evropske akademije znanosti in umetnosti
