Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
“Odpravili so janšizem in uvedli kaos,” so na družabnem omrežju naslovili trenutno stanje slovenskega zdravstva. Po načrtu ministra Danijela Bešiča Loredana in vlade Roberta Goloba naj bi brez dežurnega zdravnika in nujne pomoči ostali v kar 28 krajih po Sloveniji. Mediji tudi poročajo, da bi kritično pomanjkanje kadra lahko pripeljalo do tega, da bi vrata zaprli nekateri zdravstveni domovi – nekaj podobnega se je že zgodilo v ZDL Polje, čeprav je ljubljanski župan pred volitvami obljubljal, da do tega ne bo prišlo. “To vprašanje danes ni tema,” se na neprijetna vprašanja odziva minister in dodaja piko, češ da je odgovor jasen.
Namera vlade oziroma ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, da se v Sloveniji ukine dežurne ambulante v kar 28 krajih, sproža vse bolj ostre odzive. Gre za obuditev ideje iz časa vlade Mira Cerarja, ko je ministrstvo za zdravje vodila Milojka Kolar Celarc – že takrat so bili odzivi javnosti in dela politike negativni. S tovrstno reorganizacijo se očitno ne strinjajo niti v koalicijski stranki SD, ki je sicer dala predvolilno obljubo “v 30 dneh do specialista”. Trenutno kaže, da se v 30 dneh ne bo prišlo niti do osebnega zdravnika, lahko le upamo, da vsaj do nujne pomoči. Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Jani Prednik je zdravstvenemu ministru naslovil poslansko vprašanje. “Zakaj želite obuditi idejo vaše predhodnice iz leta 2015 in v čem vidite prednost ukinitev ambulant?“
Na absurdnost načrtovane reorganizacije so opozorili tudi na družabnih omrežjih – brez ekip nujne medicinske pomoči naj bi ostali tudi v treh najbolj obleganih turističnih krajih: na Bledu, v Bohinju in v Kranjski Gori. Reševalci bodo na Jesenicah, v Kranju in Tržiču – kaj to časovno pomeni v višku sezone, si predstavljamo vsi. “Saj v Bohinju in Kranjski Gori bi ga pustili, pa parkirnina znese preveč za čas, ko bi bil rešilec parkiran v tistih krajih,” se je nekdo pošalil. A šalo na stran, v trenutkih, ko štejejo sekunde, bo nujna pomoč očitno vsaj pol ure stran. Župan Kranjske Gore v odhajanju Janez Hrovat je poudaril, da je občina v proračunu rezervirala več kot 100 tisoč evrov, da bi zdravstvenemu domu priskrbeli še enega zdravnika, dodatno ambulanto in dodatno reševalno vozilo. “To smo storili po vzoru Bohinja, ki je sploh prva občina, ki se je odločila za tak korak, saj imamo veliko nesreč, k nam prihaja veliko turistov,” je povedal. Na pobudo bohinjskega župana Jožeta Sodje so v luči napovedanih vladnih sprememb župani na Gorenjskem začeli usklajevati svoja stališča, da bi enotno nastopili proti ministrstvu za zdravje, še poroča Dnevnik.
Župani in direktorji zdravstvenih domov protestirajo
Po poročanju Dnevnika je napovedana reorganizacija na območju občin Kamnik in Komenda izzvala odločen protest obeh županov in tudi direktorja Zdravstvenega doma (ZD) dr. Julija Polca Kamnik dr. Saša Rebolja. Po predlogu ministrstva naj bi bila namreč urgenca le še v Domžalah. “Pričakoval bi njihove argumente, zakaj je za ljudi bolje, da urgence v Kamniku ni več, operirajo pa z argumenti, da so urgentni centri prezasedeni, da so razmere za zdravnike slabe, da so utrujeni in izgoreli. Ne morem kupiti argumenta, da je urejene enote treba zapreti zato, da bodo kadri domnevno zapolnili enote, kjer so si ustvarili kaos tudi s tem, da so urgentne centre v mestih odprli brez filtra, tako rekoč za vsakega s ceste, ki mu ni več treba preko nobene lokalne nujne medicinske enote, ampak lahko gre direktno kar v sekundarni center,” je komentiral Rebolj, specialist družinske medicine, ki je že pred časom delil svoje mnenje, da bi se prezasedeni urgentni centri radi polastili njihovega kadra s tem, da bi se periferne urgence zaprle, kar se mu ne zdi sprejemljivo. V protestnem pismu ministru so še izpostavili starejše prebivalstvo v težko dostopnih krajih in na Javni zavod Cirius Kamnik, ki skrbi za otroke in mladostnike s posebnimi psihofizičnimi potrebami.
Mnogi “ugledni” intelektualci očitno pozivajo k malomarnemu zdravljenju, Jarčeva zagnala kampanjo
Z “urejanjem” zdravstva pa so se začeli ukvarjati tudi Glas ljudstva in Tea Jarc. Sporočili so, da so zaštartali kampanjo in zapisali: “Več kot 100 tisoč prebivalk in prebivalcev RS je izgubilo temeljno pravico do izbire osebnega zdravnika. Podpišite peticijo, ki je naš prvi skupni korak v borbi za dostopno javno zdravstvo.” A po odzivih sodeč stroka meni, da je predlog te peticije, torej dvig normativa, slaba rešitev. “Pozivanje k sprejetju višjih normativov za zdravnike družinske medicine je sprevržno, kajti to ni nič drugega kot pozivanje k nestrokovnemu delu in h kaznivemu dejanju malomarnega zdravljenja,” so zapisali na zdravstveniportal.si. Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um je zapisal, da se podpisniki apela (med njimi tudi tisti, ki so že bili ministri za zdravje in bi morda sedanjo situacijo lahko preprečili, vsaj ublažili) ne zavedajo, da bi uresničitev njihovega poziva povzročila dokončni zlom osnovnega zdravstva, saj bi to ostalo brez prevelikega števila zdravnikov. Zato je njihove navedbe nujno treba osvetliti tudi z druge strani, ki nedvomno pokaže, da s svojim pozivom želijo gasiti požar s prilivanjem bencina.
