Piše: Bogdan Sajovic
Predsednik svetovnega gospodarskega foruma bi transformiral svet po kitajskem zgledu. Evropske institucije že uvajajo ustrezno zakonodajo. Krasni novi svet enoumja, cenzure, prevzgojnih taborišč in revščine. Totalitarizem se širi nad našo celino.
Pretekli teden je predsednik in ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma Klaus Schwab dejal, da bo Kitajska postala »model« za mnoge države v prihodnji »sistematski transformaciji sveta«. Schwabov intervjuju za kitajsko državno televizijo ni skoparil s pohvalami na račun Kitajske in s tem njene komunistične partije, ki naj bi bila v njegovih očeh vodilna figura v prihodnji »veliki transformaciji, ki bo oblikovala jutrišnji svet«. Da ima Schwab skupaj s svojimi levo liberalnimi kolegi, ki sestavljajo globalistično elito, totalitarne težnje, je sicer že precej časa jasno, a do sedaj ni še nikoli tako odkrito priznal svoje vizije za prihodnost. In na naši celini so globalistični elitisti že naredili kar nekaj korakov za »kitajizacijo« Evrope.
Enopartijski sistem
Eden stebrov kitajskega »čudeža«, ki ga je treba imeti po Schwabu za vzor, je enopartijski sistem, nesporna vladavina kitajske komunistične partije in občasne volitve, ki so samo formalnost, saj opozicije, takšne ali drugačne, preprosto ni. V Evropi sicer še nismo tako daleč, a prvi koraki so že storjeni. Leta 2017 je bila namreč ustanovljena panevropska stranka Volt, ki je usmerjena »federalno«, progresivno, levo liberalno. Obstajata dve možnosti: ena je, da bo ta stranka v bližnji prihodnosti absorbirala vse levo liberalne, progresivne stranke, druga pa, da bo vodilna sila v nekakšni novodobni »ljudski fronti«, kakršne poznamo iz preteklega stoletja. Končna tendenca je, da bi v prihodnosti to postala edina dovoljena politična sila na naši celini, tako kot se je to pred tri četrt stoletja zgodilo v mnogih državah Srednje in Vzhodne Evrope.
Cenzura in represija
Drugi steber, ki podpira moč kitajske komunistične partije, je cenzura in tudi na tem področju so levo liberalni elitisti naredili v preteklih mesecih velik korak. Sprejet je bil zakon, ki uvaja cenzuro pod pretvezo boja proti različnim -izmom in -fobijam, proti sovražnemu govoru in dezinformacijam. Omogoča tudi ugasnitev družbenih omrežij (s tem so nedavno zagrozili Twitterju), kar počnejo Kitajci že dolgo časa. Tendenca elitistov je tudi, da se kritike levo liberalne agende, elitistov in njihovega glavnega orodja, se pravi bruseljske birokrature, razglasijo za zločin proti Evropski uniji in ustrezno sankcionirajo. Glede na kitajske prakse, ki naj bi bile model krasnega novega sveta, ki nam ga pripravljajo elitisti, to pomeni po vsej verjetnosti koncentracijska taborišča, pardon, prevzgojne centre. In seveda, preden bodo protiljudski elementi pristali za bodečo žico prevzgojnih centrov, bodo verjetno po svetlem zgledu kitajske kulturne revolucije iz šestdesetih let preteklega stoletja deležni tudi javnega sramotenja. Moderna različica tega se sicer že dogaja, »protinarodne elemente« prek medijev in socialnih omrežij žalijo, ponižujejo, jim grozijo in jih silijo v ponižujoče samokritike. Edina razlika med nekdanjo kulturno revolucijo in današnjim časom je v tem, da moderni rdeči gardisti sovražnikov ljudstva vsaj za zdaj fizično ne pretepajo ljudi po ulicah.
Srečni v bedi
In seveda, tretji steber »kitajskega čudeža« je popolna koncentracija kapitala in proizvodih sredstev v rokah države oziroma vladajoče partije, česar Schwab in njegovi pajdaši niti ne skrivajo. Schwab sam je namreč Evropejcem napovedal, da »do leta 2030 ne bodo imeli več nobenega premoženja in bodo srečni«. Elita v Evropi bo tako kot na kitajskem upravljala vse imetje in uživala v njegovih sadovih, drugi Evropejci pa bomo brezpravna čreda mezdnikov, ki bo životarila z danes na jutri, kakor bo po volji vladajoči eliti.
Migrant posilil poškodovano žensko v bolnišnici
Pariška policija je prijela 22-letnega migranta iz Jordanije, ki je v eni pariških bolnišnic posilil 34-letno žensko. Migrant se je okoli četrte ure zjutraj motal po travmatološkem oddelku bolnišnice, ko so vanjo sprejeli na zdravljenje žensko, ki je utrpela poškodbo glave. Jordanec se je vtihotapil v sobo in posilil nemočno žensko. Pri dejanju ga je ujela medicinska sestra, a je zločincu uspelo pobegniti. Na podlagi opisa so ga prijeli čez nekaj dni, navsezadnje gre za starega znanca policije. Zaradi različnih kaznivih dejanj mu je bil že trikrat (!) izrečen izgon, a Jordanec še kar ostaja v Franciji in si nabira kazniva dejanja. V kratkem mu bodo sodili, a ne le zaradi omenjenega posilstva, pač pa tudi zaradi več tatvin ter goljufije.
Ženske izgubljajo status »žrtev«
Britanske feministke so ogorčene, saj jih progresivni ideologi vse bolj izrinjajo iz tabora »žrtev«. Progresivni ideologi so v svojem boju za uničenje tradicionalne zahodne družbe skovali široko zvezo »žrtev belega heteroseksualnega moškega«, v kateri so zbrali t. i. zatirane manjšine – od žensk do homoseksualcev, lezbijk, temnopoltih, nekristjanov … Feministke so z navdušenjem sodelovale v tej demonizaciji belih moških, a kaže, da se je njihova uporabnost za graditev progresivne družbe iztekla. Vladni urad za različnost in vključevanje je namreč izdal ukaz državnim uradnikom, naj nehajo uporabljati določene izraze, kot so recimo »zaščita žensk in deklet« ali »varne točke za ženske«, češ da s takšnimi izrazi spodbujajo transfobijo. Bele heteroseksualne ženske se tako očitno selijo iz tabora žrtev v tabor zatiralcev.
Poštne znamke s podobo Josipa Broza ne bo
Hrvaška pošta je pretekli teden zavrnila prošnjo za izdelavo priložnostne znamke s podobo nekdanjega jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza. Prošnjo sta vložili zvezi antifašističnih borcev in antifašistov ter društev Josip Broz Tito Hrvaške, povod pa je stotrideseta obletnica rojstva komunističnega diktatorja in množičnega morilca. Hrvaška pošta se niti ni spuščala v kakšne posebne ideološke razprave, ampak je v suhem birokratskem tonu predlagatelje obvestila, da je do obletnice rojstva prišlo v maju, zdaj pa je november in so torej predlagatelji zamudili rok. Predlagatelji so seveda izrazili razočaranje zaradi zavrnitve in skušali spremeniti stališče pošte, češ da obletnico Brozovega rojstva poslavljajo vse leto, ne le v maju, kar pa je Hrvaška pošta prav tako zavrnila kot nebistveno.
