Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Predsednik republike Borut Pahor je ob zaključku mandata sprejel predsednika in člane komisije vlade za reševanje prikritih grobišč. V pogovoru so se strinjali, da je bilo v tem času veliko narejenega, a da delo še zdaleč ni končano. Med drugim je omenil pokop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico. Vse žrtve si po njegovem mnenju zaslužijo trajno obeležje in bilo bi prav, da bi to bilo v Ljubljani, je še dodal. Predsednik komisije Dežman pričakuje od Pahorjeve naslednice nadaljevanje naporov za dosego sprave.
Predsednik republike Borut Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude Jame, odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani in drugi.
“Odkritje Hude Jame je na nek način tiho terjala, da se končno začnejo stvari premikati,” je po srečanju dejal Pahor. Spomladi 2009 je bil namreč predsednik vlade in spomni se, da so ljudje povedali, da pričakujejo zrelost politike pri ukvarjanju s temi vprašanji. Kot je dodal, so korak za korakom reševali stvari, ki so se prej zdele nerešljive.
Dežman je v izjavi za javnost povedal, da komisija Pahorju izraža hvaležnost. “Opozorili smo, da je njegov prispevek k reševanju najbolj bolečih srečanj in k razbremenjevanju največjih bremen zgodovine veliko večji kot je samo vsebinski okvir dela komisije,” je dejal. Začel je z osebnim spominom, ko ga je po odkritju množičnega grobišča v opuščenem rudniku v Hudi Jami Pahor kot predsednik vlade osebno poklical in potem tudi prispeval k temu, da so končno žrtve iz rova svete Barbare leta 2016 dostojno pokopali.
Predsednik Komisije vlade RS za reševanje prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: STA)
Kot je izpostavil, so prizadevanja predsednika Pahorja šla v mnoge smeri. Njegova zasluga je med drugim, da smo že ob 100-letnici prve svetovne vojne dobili spomenike v Ukrajini, na Poljskem, na Doberdobu in Narodni dom v Trstu. Komisija je po njegovih navedbah doživela tudi pomembno izjavo ob breznu pod Macesnovo gorico in tudi danes v poglobljenem in iskrenem pogovoru se, kot pravi Dežman, niso mogli izogniti tem odprtim vprašanjem. Izrazil je upanje, da bo ob primopredaji “slišano sporočilo, da so odprta še številna vprašanja“.
