Piše: Vida Kocjan
Rast cen življenjskih stroškov, inflacija, se še vedno giblje okrog 10 odstotkov. Oktobra je bila 9,9-odstotna. Inflacija pa je še bistveno višja, če pogledamo rast cen hrane in brezalkoholnih pijač. Cene so kar 17,2 odstotka višje kot pred letom dni. To je tudi največ v zadnjih dveh desetletjih.
Rast cen energentov je na medletni ravni 18,7-odstotna. Pri tem so se cene trdih goriv samo v zadnjih dveh mesecih skupno povečale za več kot 30 odstotkov. Medletno skoraj za 125 odstotkov. Povprečna bruto plača je ob visoki inflaciji realno nižja.
Povečuje se tudi število registriranih brezposelnih. Prihodek v trgovini se zmanjšuje. Zmanjšuje se tudi gostinski prihodek, število prenočitev domačih in tujih gostov se je v zadnjem obdobju zmanjšalo. Zmanjšuje se tudi prihodek v različnih storitvah, tudi v svetovalnih.
Ta čas nas rešuje blagovna menjava z državami Evropske unije, čeprav ta ni na ravni, ki bi nas osrečevala. Ob precejšnjih mesečnih nihanjih se je realni izvoz blaga v države EU v zadnjem četrtletju povečal le za 2,6 odstotka, realni uvoz pa je ostal na isti ravni. Hkrati se je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih v zadnjih mesecih poslabšalo, izrazito poslabšanje je bilo tudi oktobra.
V mednarodnem okolju prevladuje velika negotovost, izvozna naročila so se oktobra še znižala in so na najnižji ravni po koncu leta 2020. V gospodarstvu pričakujejo, da se bo njihov konkurenčni položaj na trgih EU in zunaj EU poslabšal, obseg novih naročil pa še znižal.
To so ugotovitve Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki pa očitno oči in ušes vladnih »ekonomistov«, pijanih od takšnih in drugačnih zmag, ne dosežejo.
Poročanje o visoki inflaciji ni tema, ki bi ji tranzicijski levici naklonjeni mediji namenjali večjo pozornost. Da je v Sloveniji višja od inflacije v evroobmočju, že dolgo ni bilo slišati. Ker je tako in ker živimo v čudnih časih, je prav, da se zamislimo nad tem in ustrezno ukrepamo.
