Piše: Blagovest.si
Čeprav se Slovenci raje kot o politiki pogovarjamo o bolj sproščenih temah, nas delitve vedno znova dohitijo. Tako ali drugače. In morda imamo letos priložnost, da na nek način nadgradimo držo dosedanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki se poslavlja s tega položaja.
Drugi krog volitev deluje kot neke vrste referendum, še posebej, če aktualni predsednik ne kandidira več. Po končanem prvem krogu so se stališča javno izoblikovala. Pokazalo se je, da je dr. Anže Logar pripravljen nadgraditi vse, kar je bilo v predsedniški palači dobro narejenega v zadnjih desetih letih. Prihaja sicer z druge strani političnega spektra kot Borut Pahor, vendar sta si v marsičem zelo podobna. Obema je skupno zavračanje drže izključevanja in spodbujanje sodelovanja za prihodnost. To sicer ne pomeni neke mesijanske drže – predsednik republike je vendarle najprej človek z vsemi svojimi slabostmi in pomanjkljivostmi. Zato je morda lažje reči, da se na volitvah odločamo ne toliko za najboljšo, ampak za najmanj slabo izbiro.
Dr. Anžeta Logarja sicer osebno poznam že vrsto let. Ne vem točno, kje sva se prvič srečala, verjetno je bilo na katerem od političnih dogodkov. Vem pa, da sva se nazadnje srečala v drugi polovici avgusta letos v Gornji Radgoni na sejmišču. Vedno dostopen, nikoli vzvišen. Verjetno se v vseh stvareh ne strinjava, tudi on je imel že v preteklosti kakšno »ločeno mnenje« glede na stališča stranke, ki ji pripada. Kar kaže na to, da na stranke gledamo še vedno preveč z zornega kota marksistično navdahnjenega kolektivizma, kjer je član stranke, pa čeprav viden, le del neke širše celote in hitro v javnosti izgubi istovetnost sebe kot osebnosti z lastnim razmišljanjem. In s tem postane podvržen negativnim stereotipom in predsodkom, ki jih je predvsem zadnja leta vse polno. In tega ne moremo pripisati zgolj opravičljivi reakciji na katerega od bolj robavsastih nastopov posamičnih poslancev SDS. Gre za sistemsko nestrpnost, ki se goji načrtno. Ta nestrpnost kot računalniški virus, ki ga vnašajo v veliko večino medijev, od tam pa se seli med ljudi in jih okuži.
Več preberite TUKAJ
