Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Voditeljica soočenja Rosvita Pesek se je najprej obrnila na Natašo Pirc Musar, ki sodeč po izjavi Roberta Goloba očitno razbija levo sredino – nekdanja predsednika sta podprla njo in ne kandidata stranke SD ter Gibanje Svoboda dr. Milana Brgleza. Pirc Musarjeva je odgovorila, da ji je žal, da se gleda na predsedniško funkcijo kot na tisto, ki bi se morala ujeti v stranke in strankokracijo. Pripomnila je, da je predsednik vlade žal pozabil na neodvisne kandidate. Govoriti o avtoritarnosti je po njenem mnenju deplasirano, volivke in volivci so tisti, ki bodo z glasovanjem povedali, kakšnega predsednika ali predsednico si želijo. “Če se ne podpre nas, je to pot v avtoritarnost,” je Peskova povzela Golobove besede in vprašala Brgleza, čemú toliko pelina v obeh strankah, ki ga podpirata, zakaj so torej nejevoljni, ker sta nekdanja predsednika podprla Pirc Musarjevo namesto njega. Dotični kandidat Golobove izjave ni želel komentirati, se je pa zahvalil za podporo.
Včeraj je na prvem programu RTVS potekalo še zadnje soočenje predsedniških kandidatk in kandidatov. Voditeljica oddaje je na začetku vprašala kandidata dr. Vladimirja Prebiliča, ki je aktualni župan Kočevja, ali je vložil ponovno kandidaturo za župana. Odgovoril je pritrdilno in dodal, da tudi nad predsedniško kandidaturo še ni povsem obupal. Prebilič se je v sredo tudi odzval povabilu našega medija. V oddaji Pogovor s kandidati za predsednika Republike, ki jo je gostil Aleksander Rant, se je Prebilič z nastopom odrezal precej bolje kot v sinočnjem soočenju – videti je, da mu daljša minutaža pri odgovorih bolj ustreza od hitrih odgovorov. Tega ne bi mogli trditi za kandidata Janeza Ciglerja Kralja, ki nekako ni znal izkoristiti več časa za odgovor – kar je bilo toliko bolj izrazito ob prepričljivem nastopu dr. Anžeta Logarja. Rosvita Pesek je na začetku RTVS soočanja izpostavila del nedavne izjave premierja Roberta Goloba, ki je dejal, da “ko razbijamo levo sredino, na oblast pripeljemo avtoritarce.” Ob tem je dodal, da nekateri zelo zreli ljudje tega še vedno ne dojamejo, s čimer je Golob ciljal na podporo, ki sta jo kandidatki dr. Nataši Pirc Musar izrekla Milan Kučan in dr. Danilo Türk.
Glede tega je najprej odgovarjala Pirc Musarjeva, ki je med drugim omenila, da je govoriti o avtoritarnosti deplasirano. Dr. Milan Brglez ni želel komentirati izjave, medtem ko je Prebilič izpostavil, da takšna dikcija – torej da se v 21. stoletju nekaj ali nekoga označuje z avtoritarnimi sistemi, ni prava. Poudaril je, da predsednik ne pripada ne levemu ne desnemu bloku, saj o njem odločajo ljudje. Dodal je tudi, da imamo na eni strani nekdanje predsednike, ki ljudem prišepetavajo, koga morajo voliti. “Jaz upam, da smo vsi dozoreli, da takšnih napotkov ne potrebujemo, da znamo vsi razmišljati, koga bomo volili,” je pripomnil in dodal, da te prakse, ki je v demokraciji povsem nedobrodošla, v drugih državah ne poznajo. Če večje število kandidatov razbija levo sredino, bi podobno lahko rekli tudi za desno sredino. Cigler Kralj je sicer pojasnil, da naj bi v stranki NSi z njegovo kandidaturo zagotovili drugi krog volitev. “Gospod Logar, torej so vam, recimo, odnesli zmago v prvem krogu,” je voditeljica vprašala Logarja.
Logar je odgovoril, da bodo o tem odločali volivci, Golobovo izjavo pa je označil za nedemokratično. “Če bo po naše, je vse v redu, če ne bo po naše, imamo avtoritarce,” je prevedel izjavo premierja in ob tem spomnil, da je bila ta izjava precej podobna izjavi izpred 23 let, ko je podobno dejal politik stranke LDS in s tem Logarja spodbudil, da je sploh vstopil v politiko. “Razumevanje teh volitev je popolnoma napačno, jaz mislim, da so ljudje hvaležni, da je več kandidatov, ker se potem tudi lažje odločajo,” je še ocenil Logar in dodal, da konkurenca daje tudi boljše rezultate, zato jo kot desnosredinski kandidat spodbuja. Po Logarjevem odgovoru se je “prebudil” še Brglez, ki je začutil dolžnost, da pojasni, na koga ali kaj je Golob ciljal z avtoritarci. Po njegovem mnenju smo pred parlamentarnimi volitvami imeli sistem, ki je kazal nastavke avtoritarnosti, sploh v načinu, kako je obravnaval protestnike, STA in RTV. Šlo je torej – kot vedno – zgolj za “antijanša” dikcijo, kar je Golob tudi potrdil v nadaljevanju izjave, ko je izrazil zaskrbljenost, da bi se lahko z neodvisnim kandidatom vrnile tudi “mračne sile”. Žal pa je realnost taka, da “mračne sile” s pomočjo predsednika republike ne bi mogle popraviti vsega, kar so nam v nekaj mesecih zakuhali v golobnjaku – zato je Golobova skrb povsem odveč in kaže zgolj njegovo željo po absolutizmu.
“Meni se zdi, brez zamere, kar malo noro, da se pogovarjamo o nekem prepucavanju med nekdanji predsedniki republike na eni strani in predsednikom vlade na drugi strani,” se je oglasil kandidat Levice Miha Kordiš in nadaljeval, da bere v časopisu, kako so delavci na robu upora, kako sindikati en za drugim napovedujejo vstop v stavko, ko je cena kruha v trgovini 5 evrov, 250 g gramov masla stane 4 evre, osnovne delavske plače pa so pod višino minimalne plače. Kordiš je očitno pozabil, da je njegova stranka del vladne koalicije, ki je Slovenijo – tudi z višanjem davkov – pripeljala do obstoječega stanja. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa očitno tudi ni kaj dosti storil na svojem področju – razen, da se ukvarja s “popravljanjem” zakonov prejšnje vlade.
Teza je, da če mirovnih pogajanj ne bo, če slovenska vlada sama ne bo sprocesirala nekega postopka v EU in Natu ter pritisnila za pogajanje s Putinom, potem se Slovenija odpoveduje soglasju pri sankcijah in pri orožju – kakšno je glede te teze, ki je bila bolj obširno zapisana v odprtem pismu vladi, stališče predsedniških kandidatov? Prebilič je izpostavil, da je jasno, da je Rusija agresor in da je Putin dokončno iztiril, vendar pa mora biti po njegovem mnenju za mir vedno priložnost. S tezo, zapisano v pismu – torej, da bi se ob odsotnosti mirovnih pogajanj Slovenija morala odreči podpori Ukrajini – se je tako strinjal. Po mnenju Pirc Musarjeve pa je Ukrajino treba podpirati, saj je bila napadena in se ji odvzelo ozemlje. Se pa vsekakor zavzema za premirje in za to, da je Ukrajina v pogajanjih enakovredni partner. Sankcije na eni strani in pogajanja na drugi po Brglezovih besedah niso nujno povezani, pojasnil je, da bo režim sankcij obstajal, dokler bo obstajala kršitev mednarodnega prava. Po njegovem mnenju gre za to, da je treba na pameten način priti do tega, da sploh pride do prekinitve sovražnosti in s tem pogojev za to, da bi lahko prišlo do pogajanj.
“Podpiram vlado RS in zunanjo ministrico, da vztraja pri skupni evropski politiki, to, kar dela Putin v Ukrajini, je državni vojni terorizem,” je med drugim dejal Logar in ob tem zagotovil, da po posameznih državah so pobude za mir ter so kanali za dogovarjanje z ruskim režimom odprti – ampak če bi bila kakršnakoli možnost, da se tu naredi nek napredek, bi bilo to doseženo. “Kakršnokoli pogojevanje v slovenski vladi za odteg soglasja zoper sankcije na ravni evropske unije pa je tipičen akt hibridnega proruskega delovanja in v tem primeru mislim, da je treba podpreti slovensko vlado, da ohranja in nadaljuje enotnost evropske politike v odnosu do Ukrajine,” je poudaril Logar.
Zvišanje plač najvišjih funkcionarjev v državi
Na vprašanje, ali bi podprla zvišanje plač najvišjih funkcionarjev v državi, je Pirc Musarjeva odgovorila, da niti ni vedela, kakšna je plača predsednika republike, in da ne kandidira zaradi plače. Dodala je, da plačna reforma razdvaja leve in desne ter da je to morda priložnost za bodočega predsednika, da poskuša poenotiti politiko, kakšna naj bo minimalna plača in koliko naj zaslužijo najvišji predstavniki države. Logar je dejal, da na nobeno funkcijo ni prišel zaradi plače, ampak zaradi tega, kar lahko naredi – kot minister je imel nižjo plačo kot takrat, ko je delal za Evropski parlament. Poudaril je, da v tem času razprava o dvigu plač funkcionarjev ni primerna. Brglez pa je dejal, da bo v primeru izvolitve za predsednika republike prejemal nižjo plačo, kot jo prejema kot evropski poslanec. “Ko bomo enkrat imeli prvi plačni razred, ki bo enak minimalni plači, se naenkrat prostor razpre za vse ostalo,” je dejal in dodal, da je do takrat takšna razprava brezpredmetna.
Širitev pooblastil predsednika republike
Glede morebitnih širitev pooblastil predsednika republike je Logar dejal, da ne razmišlja, da bi se v katerem delu pooblastila razširila. “V tej razpravi bi se umaknil, da ne bi ljudje dobili občutka, da želim sam vplivati na povečanje teh pooblastil,” je pojasnil. “Presenečena sem, da predsednik nima možnosti vložitve zahteve za presojo ustavnosti, prav to pristojnost mu lahko še najhitreje dodamo, kajti spremenimo zgolj zakon o ustavnem sodišču. Se pa zavzemam tudi za to, da bi bilo več imenovanj v pristojnosti predsednika, da se jih izvzame iz DZ-a, kjer se določene funkcije zelo politizira, kar pomeni, da se v parlament daje izvoljive kandidate, ne pa najbolj strokovnih,” je povedala Pirc Musarjeva in dodala, da se ji zdi deplasirano, da mora predsednik hoditi okoli tistih, ki to pristojnost imajo. Brglez je povedal, da se mora predsednik znotraj obstoječih pooblastil res dobro znajti, kar pomeni, da mora, tudi če hoče neko zadevo spraviti na ustavno sodišče, najti pobudnika, to lahko naredi znotraj obstoječega. Bi se pa sam vedno zavzel za to, da je lahko eden od pobudnikov tudi on, za kar se ne potrebuje ustavne večine, ampak 46 glasov za spremembo zakona o ustavnem sodišču. Prebilič ne vidi nujne potrebe po spreminjanju pooblastil.
Sprava in pokop žrtev iz Macesnove Gorice
Voditeljica oddaje je spomnila, da je predsednik Borut Pahor veliko naredil za pomiritev in spravo – z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello se je denimo poklonil pred bazoviško fojbo in pred spomenikom bazoviškim junakom. Med Pahorjevim prvim mandatom je bil v Ljubljani tudi postavljen spomenik vsem žrtvam vojn 20. stoletja. Kako na spravo gledajo predsedniški kandidati, bodo nadaljevali Pahorjevo dediščino? Logar se je strinjal, da je Pahor na področju sprave naredil veliko, in napovedal, da bo tudi sam nadaljeval v smeri, da končno pride do občutka, da si lahko sežemo v roke. “Odpustili smo okupatorju, nismo pa si odpustili med seboj,” je dejal in poudaril, da bi moral ljubljanski župan omogočiti pokop teh žrtev iz Macesnove Gorice na ljubljanskih Žalah – po njegovih besedah bi bilo v tem trenutku to najbolj spravno dejanje. Pirc Musarjeva je dejala, da je že dolga leta nesrečna, ko spremlja razprave o spravi, ki se ponavadi pojavijo pred volitvami. “Dejstvo je, da je bil narodnoosvobodilni boj najbolj domoljubno dejanje v zgodovini Slovenije, dejstvo je, da se ve, kdo je bil na napačni strani zgodovine,” je dejala in ob tem opozorila, da je dejstvo tudi to, da se je po vojni pobilo ogromno ljudi brez sodnega postopka. Po njenih besedah ravno to bremeni spravo. “Iskreno si želim, da bomo enkrat za vse ljudi, ki smo jih našli po jamah, našli dostojno mesto, kamor se bodo njihovi svojci lahko šli poklonit,” je dejala in dodala, da ni seznanjena s stališčem oziroma besedami Zorana Jankovića. Brglez je dejal, da bo moral kot predsednik države poskrbeti, da se najde mesto za dostojen pokop vsakogar. “Je pa vse skupaj povezano s politiko – vi pravite sprave, jaz pravim pomiritve,” je dodal. Po njegovem mnenju je Macesnova Gorica primernejše mesto, da se žrtvam zunajsodnih pobojev pokloni tudi predsednik republike.
