Piše: Jan Nyssen (Ethiopia Insight, prevod Špela Pahor)
Zvezna vlada lahko za trpljenje Tigrajcev obtožuje TPLF, a njena srednjeveška strategija obleganja je javna skrivnost.
Leta 2004 je Eskinder Nega, etiopski novinar, aktivist in politik v svojem časopisu Askual objavil vsaj pet kolumen, ki so Tigrajce opredelile kot etiopske Jude in pozivale Etiopijce, naj posnemajo strategije, kot so jih uporabljali nacisti v Nemčiji.
Ko je novembra 2020 izbruhnila vojna, je etiopska vlada skupaj z zavezniki iz regije Amhara in Eritreje začela uresničevati te načrte proti Tigrajcem.
Primerjave s holokavstom se morda zdijo pretirane. A dogodki v Tigraju srhljivo spominjajo na nigerijsko civilno vojno med letoma 1967 in 1970.
V odgovor na odcepitveno vojno, ki jo je bojeval polkovnik Odumegwu Ojukwu na teritoriju, imenovanem Biafra, kjer živi pretežno ljudstvo Igbo, je nigerijska vlada namenoma izstradala prebivalstvo – kar je privedlo do smrti več kot milijona otrok.
Kot dokaz za podobnost – v letu 2021 je državno podjetje Amhara Media Corporation izjavilo, da je prihodnost Tigraja podobna kot v Biafri in prvi minister Abiy Ahmed se je hvalil, da je etiopska vlada tista, ki bo odločala, ali pomoč v Tigraj pride ali ne.
Kljub temu, da se je humanitarna situacija od aprila letos rahlo izboljšala, se genocidni načrt v Tigraju nadaljuje. Zdi se, da večina etiopske javnosti podpira tako politiko, ali pa se zaradi strahu in pritiskov odločijo molčati; medtem ko mednarodna skupnost teh načrtov ne jemlje dovolj resno
Vse kaže, da strategije, ki jih izvajata etiopska in eritrejska vlada, namenoma povzročajo lakoto v Tigraju, in so bile od začetka vojne tudi dokumentirane.
Junija so nekateri odločni novinarji, kljub blokadi, ki jo je ukazala etiopska oblast, po skalnatih pešpoteh prišli v Tigraj in v nenavadnih okoliščinah posneli grozote vojne. 2. julija je ARTE TV predvajal njihov dokumentarec z naslovom »Tigraj – dežela lakote«, ki prikazuje posledice namenoma povzročene lakote in opustošenje zdravstvenega sistema v regiji.
Dogodki, o katerih so govorili s pričami in so opisani v 24 minutni reportaži, vključujejo pokol v Aksumu, ki so ga zakrivili eritrejski vojaki, enajstletnega dečka v bolnici, ki tehta le osem kilogramov, in ljudi, ki enostavno umirajo doma, saj vedo, da zdravstveni centri nimajo zalog in jim tako ne morejo pomagati.
ZN so pred kratkim objavili praznično vest, namesto da bi po resnici povedali, da je njihovim delavcem še vedno onemogočeno priti do večine stradajočega prebivalstva v Tigraju. 29. junija so ZN na socialnih omrežjih trdili, da je od 1. aprila Svetovni program za hrano (WFP pri ZN) v Tigraj dostavil dovolj hrane, da lahko nahrani 59 milijonov ljudi na mesec.
Vendar pa poročilo WFP Etiopije temu oporeka, saj ugotavlja: »V regijo Tigraj je WFP v maju dostavil pomoč v hrani za 461.542 ljudi.«
OCHA, Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev, je v poročilu o razmerah z dne 17. junija zapisal: »V tem tednu so sodelavci pri razdeljevanju hrane v Tigraju pomagali več kot 340.000 ljudem z 5.303 tonami hrane.«
»Skupno je bilo med začetkom aprila in 8. junijem razdeljeno več kot 20.000 ton hrane več kot 1.2 milijona ljudem v regiji«, nadaljuje poročilo OCHA.
V resnici pa je od aprila do junija 2022, v času treh mesecev, Svetovni program za hrano v Tigraj pripeljal samo toliko hrane, da je lahko le en mesec pomagal 5.9 milijonom ljudem.
Zaradi pomanjkanja goriva je pomoč prišla le do 1.4 milijona prebivalcev Tigraja, to je približno 25 odstotkov. V tem času je etiopska vlada dovolila le 15 odstotkov potrebnega goriva in le 35 odstotkov denarja, potrebnega za humanitarne operacije v Tigraju.
Kot nam je povedal eden od uslužbencev ZN: »Pravilneje bi bilo, če bi poročali o učinkih, raje kot o tonah hrane in številu tovornjakov, ki jim je uspelo priti v Tigraj.«
Vladni uslužbenci so odkrito izjavljali, da so ukazali obleganje Tigraja, podobno kot v Biafri, z namenom pokoriti regijo in izkoreniniti TPLF.
- junija 2021 je minister za zunanje zadeve Demeke Mekonnen izjavil, ne da bi navedel dokaze, da humanitarni delavci skušajo pretihotapiti orožje za TDF (Tigrajske obrambne sile). Take obtožbe so uporabili, da so blokirali pomoč na področja pod nadzorom TDF.
Enajst dni kasneje je Abiy Ahmed v televizijskem intervjuju razpravljal o tem, da je vlada DERG med lakoto v 80ih letih naredila napako, ko je dovolila dostavo pomoči v Tigraj. Mislil je na obtožbe, da je REST (Tigrajsko združenje za pomoč), humanitarna veja uporniške TPLF, v 80ih letih nekaj pomoči preusmerila za vojaške namene.
Ko so 30. julija 2021 tigrajske sile ponovno prevzele nadzor nad 70 odstotki Tigraja, je Amhara Media Corporation objavila članek, ki je pozival, naj se Tigraj spremeni v drugo Biafro, tako »da se mu z vseh strani odvzame dih.«
Gizav Legesse, novinar, ki redno poroča na etiopski ESAT TV, zagovarja, da bi morala vladna strategija vzpostaviti ločitveno zono okrog Tigraja in tako dati ljudem »čas za premislek« za tri do pet let.
Pred kratkim je Gizaw z objavo na Facebooku pozival vlado, naj »še leta zavlačuje pogajanja, naj ničesar ne daje zastonj pred ali med pogajanji, naj spozna, da je čas na strani Etiopije… in naj razume, da v sedanjih razmerah Etiopija ne izgubi veliko, če še naprej stremi k omejitvam.«
- avgusta je Mitiku Kassa, komisar Etiopske nacionalne komisije za krizno upravljanje javno zavrnil pozive k odprtju poti med Sudanom in Tigrajem za dostavo pomoči.
Nekaj tednov kasneje je Mitiku izjavil, naj etiopska politika močno omeji pomoč Tigraju, zaradi strahu, da bi to okrepilo tigrajsko vojsko. V dokaz je izdelal posnetek polkovnika TDF, ki se je predal, skupaj s fotografijami visoko energijskih USAID piškotov.
Mitiku je bil aretiran v začetku julija, a zdi se, da to ni povezano z njegovo vpletenostjo pri blokadi Tigraja.
- oktobra je Ministrstvo za zunanje zadeve izjavilo, da je absurdno pričakovati neomejen dostop za humanitarno pomoč v Tigraju, dokler TPLF napada.
Naslednji dan je Abiy Ahmed naravnost povedal sekretarju ZN Antoniu Guterresu, da Etiopija Združenim narodom ne bo odprla humanitarnega dostopa v Tigraj, »dokler se sile TPLF ne umaknejo« iz regij Amhara in Afar.
Mesec kasneje je Debede Desisa, državni minister Vladnega servisa za komunikacijo, spisal neosnovane obtožbe, češ da imajo nekatere humanitarne organizacije politično agendo.
- januarja 2022 je minister Vladnega servisa za komunikacijo Legesse Tulu izjavil, da se morajo prebivalci Tigraja upreti TPLF, če hočejo, da se spoštujejo njihove pravice. Z drugimi besedami, priznal je, da so te pravice namenoma kršene s ciljem kaznovati Tigrajce, ker podpirajo regionalno vlado, ki so jo sami izvolili.
Malo preden je bilo 24. marca sklenjeno humanitarno premirje, je Awol Arba, predsednik regije Afar, izjavil: »Mi nikakor ne bomo dovolili, da pomoč pride do Tigraja.«
- marca je Yodahe Zemichael, izvršni direktor Nacionalnega ID programa v uradu prvega ministra (ID je kratica za digitalno identifikacijo) izjavil, da so pozivi k humanitarni pomoči sestavni del poskusa spremembe režima in da je s tem namenom TPLF tudi zrežiral lakoto v Tigraju.
Pozno v marcu je zvezna vlada uradno sporočila, da je dovolila pomoč v Tigraj za cel teden. To je bilo tiho priznanje, da je odločitev, ali pomoč sme ali ne sme v Tigraj, v rokah etiopske vlade.
In slednjič, nedavno tega, je 5. junija namestnik prvega ministra Demeke priznal, da vlada blokira humanitarno pomoč, ker da bi jo lahko uporabil TPLF.
Kljub temu neizpodbitnemu dokazu so podporniki vlade obtoževali TPLF, češ da so oni odgovorni, da je dostop za pomoč onemogočen.
V Tigraju je umrlo med 250.000 in 500.000 civilistov; ocenjujejo, da je med njimi namerno ubitih med 50.000 do 100.000 ljudi, od 150.000 do 200.000 jih je umrlo zaradi lakote, več kot 100.000 pa zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe.
Glede na izjave najvplivnejših etiopskih oblasti sta obkolitev in embargo nad Tigrajem namerno povzročena vojna dejanja. Načrt je prisiliti prebivalce Tigraja in njihovo vlado k predaji.
Treba je spoznati, da je v skladu z Ženevsko konvencijo vojni zločin tudi zadrževanje civilistov kot talcev. Uporabiti blokado humanitarne pomoči in osnovnih storitev kot so elektrika, banke, trgovina in telekomunikacije kot sredstvo za pogajanje je tudi moralno nesprejemljivo.
Uradni izgovori za stradanje v Tigraju, ki so jih dali tujim diplomatom – na primer birokratske ovire, ali da se humanitarni kamioni niso vrnili, ali spopadi ob eni od ducatov cest v regiji Afar in kolateralna škoda na infrastrukturi – so neverjetno površinski in v nasprotju z brezsramnimi izjavami, ki so jih dali etiopski vladni uradniki.
Če pogledamo nazaj, so etiopski in amharski nacionalisti o načrtu, kako zdesetkati ali celo iztrebiti TPLF in Tigrajce, govorili že desetletja.
Šokantna izjava Abiyevega svetovalca Daniela Kibreta, diakona in duhovnika v Etiopski ortodoksni Cerkvi, da mora Etiopija iztrebiti Weyane skupaj z vsemi njihovimi podporniki se sklada z naracijo, ki se je začela že pred dvajsetimi leti.
Wodajeneh Meharene, evangeličanski pastor in tudi bližnji zaupnik Abiya Ahmeda, prav tako verjame, da je »blokada humanitarne pomoči« z namenom izstradati Tigrajce in jih prisiliti k vdaji, legalna pot, ki bo privedla h koncu vojne.
Daniel in Wodajaneh imata pomemben vpliv v svojih krščanskih denominacijah. Njun poziv k skupni akciji proti Tigrajcem kaže na to, kako so verski voditelji v Etiopiji postali politizirani. To je domnevno tudi prispevalo k temu, da so nekatere verske skupnosti tako na široko sprejele vojno.
Taki pogledi so nadaljevanje več člankov, objavljenih leta 2004 v Eskinderjevem časopisu Askual. Prepričevali so Etiopijce, naj s posnemanjem nemške nacistične iztrebljevalne politike izkoreninijo »nacionalni rak – Jude« (to je, Tigrajce). Napisani v amharščini pod naslovom »Poberi se, Juda!« so bili ti članki pod radarjem večine tujih opazovalcev.
Članek, objavljen 1. maja 2004 izjavlja: »Nemci so bili v svojih zahtevah zelo odločni. Njihov boj se nadaljuje. Judje so bili masovno ujeti in odpeljani v koncentracijska taborišča. Posebno so merili na Jude moškega spola, stare od 16 do 60 let.«
Na veliko načinov lahko te zapise beremo kot recept za pokole, stradanje in zapiranje v ječe, ki se dogajajo v Tigraju od začetka novembra 2020.
Medtem ko so Eskinder in drugi njemu podobni odgovorni za širjenje tako brezsramne genocidne retorike, so vlade Etiopije, Eritreje in Amharske regije neposredno krive za pokole v Tigraju in blokado pomoči.
(Prva objava 11.8.2022 na portalu Ethiopia Insight, v Novem glasu objavljeno z dovoljenjem avtorja in Ethiopia Insight.)
