Piše: C. R.
Referendumski trojček bo 27. novembra, so brez glasu proti odločili poslanci DZ. Volivci bodo torej na isti dan odločali o spremembah zakonu o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Zahtevo za vse tri referendume je dala SDS, ki je tudi zbrala dovolj veliko število podpisov.
Odlok za razpis referenduma o zakonu o vladi je DZ sprejel z 73 glasovi za in nobenim proti, odloka za razpis referendumov o zakonu o RTVS in zakonu o dolgotrajni oskrbi pa s 74 glasovi za in nobenim proti.
DZ je zavrnil tudi dopolnila SDS, s katerimi so predlagali, da bi vse tri zahteve za referendum izvedli sočasno z drugim krogom lokalnih volitev, 4. decembra. To so utemeljevali z racionalnostjo in ekonomičnostjo. Volivci bi tako na volišča odšli le enkrat, namesto dvakrat, s čimer bi prihranili čas in stroške, prihranili pa bi tudi na ogrevanju prostorov, so svojo zahtevo pojasnjevali v SDS.
Tekom razprav so v SDS zatrjevali, da se v večini občin pričakuje drugi krog lokalnih volitev. Drugi krog lokalnih volitev so leta 2018 izvedli v 56 od 212 občin, kar je dobra četrtina.
Na sedem ur trajajoči seji se je ob vsaki točki vnela tudi razprava o vsebini predlaganih referendumov in zakonih, ki jim SDS nasprotuje.
Referendum o spremembah zakona o vladi so v SDS zahtevali, ker se ne strinjajo s širitvijo vlade za tri ministrstva, kot to načrtuje vlada Roberta Goloba. Poleg reorganizacije posameznih ministrstev, bi na novo ustanovili ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
V SDS ocenjujejo, da bi dodatna ministrstva prinesla le dodatne stroške. V koalicijskih poslanskih skupinah pa SDS očitajo, da želi z referendumskimi postopki le zavlačevati postopek o oblikovanju nove vlade. V opozicijski NSi tega referenduma ne podpirajo, saj menijo, da ima vsaka vlada pravico, da si delo organizira tako, kot sama misli, da bo lahko najbolj operativna.
Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani, ki jih ne bi imenoval DZ, pač pa predstavniki vnaprej določenih organizacij. Takšno ureditev je imela RTVS že pred letom 2005.
V koaliciji poudarjajo, da novela zakona o RTVS prinaša depolitizacijo javnega zavoda, stranka SDS, ki je pobudnica referenduma, pa meni, da novela z enim zamahom obglavlja vodstvo in programski svet RTVS. Proti uveljavitvi novele so tudi v NSi, zato referendum podpirajo.
Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in ga je DZ sprejel decembra lani. Vlada pravi, da je zamik izvajanja zakona nujen, ker sta vsebina in financiranje osnovnega zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi, kar potrjuje tudi stroka. Novela prinaša tudi dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev, prav tako so želeli preprečiti, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v domovih starejših.
SDS je zahtevo za referendum podala, ker menijo, da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023. Referendum podpira tudi NSi.
Zato bo 27. novembra nujna udeležba na referendumih, kjer bomo v vseh treh primerih glasovali PROTI.
