Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o Golobovi vladi, ki nas bo s svojimi nespametnimi makroekonomskimi potezami spravila na beraško palico, o uradnem začetku volilne kampanje za funkcijo predsednika republike, predlogu zakona o državnih simbolih ter velikem družinskem shodu za zaščito otrok in družin. Objavljamo intervjuja s pravnikom, politikom, diplomatom in nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernestom Petričem in s kandidatom za župana Mestne občine Koper Igorjem Coljo. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Vladna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba je pripravila »davčno reformo, sprejela popravek (rebalans) državnega proračuna za leto 2022 in določila rekordnih 1,7 milijarde evrov primanjkljaja v obdobju od septembra do decembra 2022. S spremembami davčne zakonodaje bomo državljani prejeli manj denarja, bolj obremenjeno bo tudi gospodarstvo. Hkrati je Golobova vlada sprejela tudi rekordna proračuna za prihodnji dve leti. V načrtu imajo še dodatnih skoraj 800 zaposlitev v javni upravi.
V državi pa se začenja gospodarska kriza, podjetja že ustavljajo proizvodnjo. Med prvimi so to naredili v podjetju Acroni Jesenice. Da ni bilo še nikoli tako slabo kot v zadnjih dveh mesecih, opozarjajo tudi podjetniki, ki se ukvarjajo s prevozništvom. Podjetniki iščejo rešitve v možnosti selitve podjetij v sosednje države. Iz lesne industrije pa opozarjajo, da so se naročila iz Nemčije zmanjšala za 85 odstotkov. Skupno vsem je, da se tudi v Sloveniji začenja vse ustavljati. Vlada Roberta Goloba pa še kar živi v svojem levičarskem mehurčku. Nad podjetnike in tudi posameznike se še dodatno spravljajo z različnimi inšpekcijskimi pregledi. Po podatkih, ki jih imamo v uredništvu, so se spustili tako nizko, da z globami privijajo celo nabiralce gob, da o tem, da nas bodo kmalu na parkiriščih pred trgovinami začeli loviti in preverjati, ali imamo račune za nakupljeno, niti ne govorimo.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
Bodo o predsedniku odločili ljudje ali »botri«?
Še manj kot tri tedne nas loči do prvega kroga predsedniških volitev. Kot kaže, bomo izbirali med sedmimi kandidati, čeprav je bil prvotni izbor kandidatov precej širši. Nekateri kandidature sploh niso vložili (denimo Marta Kos, Ivo Vajgl, Nina Krajnik …), medtem ko je Gregor Bezenšek, ki je prvi zbral potrebne podpise, v zadnjem hipu umaknil soglasje h kandidaturi. Tako so v tekmi za funkcijo predsednika republike ostali še Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Milan Brglez, Nataša Pirc Musar, Sabina Senčar in Vladimir Prebilič. Jasno je, da je v igri predvsem Logar, ki mu lahko zmagoslavje prepreči le še globoka država – slednja si namreč na predsedniški funkciji želi Natašo Pirc Musar ali Milana Brgleza.
Predsednik vlade Golob odpira vrata v pekel
Najbrž ni nobenega dvoma več, kaj je cilj nacionalizacije ali državne dokapitalizacije energetskih podjetij. Ko bo država lastnik ali večinski lastnik, bo lahko pospešila uresničevanje »zelene agende«. Vrata v pekel bodo tako na široko odprta. Energetska kriza, ki so jo vlade same »zakuhale«, je dobra krinka za doseganje tako imenovanih podnebnih ciljev. Hitremu opuščanju fosilnih goriv, ki zagotavljajo poceni in zanesljivo energijo, se upira predvsem zasebni sektor. Ker vlade (tudi slovenska) z omejitvami in emisijskimi kuponi niso dosegle ničesar, bodo poskusili s povsem socialističnimi ukrepi: podržavljanjem energetskih podjetij.
Materinska in očetovska ljubezen je največja sila tega sveta!
Pred državnim zborom je v torek, 27. septembra, potekal veliki družinski shod za zaščito otrok in družin ter proti zakonodaji sedanje vlade. V teh dneh državni zbor obravnava predlog sprememb družinskega zakonika, s katerim hoče Golobova vlada uzakoniti posvojitve otrok v razmerja LGBT, ukiniti zakonsko zvezo žene in moža ter vzpostaviti pravno podlago za uvedbo ideologije LGBTQIA+ v vrtce in šole. Da bi pokazali, koliko ljudi nasprotuje omenjenim spremembam družinske zakonodaje, ki so bile na treh referendumih v preteklosti že zavrnjene, je Koalicija »Za otroke gre!« organizirala protestni shod. Po ocenah organizatorjev se je zbralo vsaj 10.000 ljudi.
Intervjuja: dr. Ernest Petrič in Igor Colja
S pravnikom, politikom, diplomatom in nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije prof. dr. Ernestom Petričem smo se pogovarjali o različnih knjigah, zunanji politiki, mednarodnem pravu ter aktualnem domačem in mednarodnem dogajanju. Že od leta 2007 je član Komisije OZN za mednarodno pravo, ki ima sedež v Ženevi. Bil je tudi njen predsednik. Objavil je številne članke in razprave v domačih in tujih strokovnih publikacijah ter več knjig. Med njimi že leta 1984 izredno pomembno delo Pravica narodov do samoodločbe. Leta 2008 je postal član, nato pa tudi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Predaval je oziroma še občasno predava na domačih in tujih univerzah. Pogovarjali pa smo se tudi z Igorjem Coljo, ki se že v drugo podaja v volilno tekmo za koprskega župana. Zakaj se je po več letih odločil za to? Poglavitni razlog je urejanje pomanjkljivosti, ki jih vidi v občini. Najpomembnejša točka njegovega volilnega programa pa je ureditev oskrbe z vodo za Slovensko Istro.
Poslanska skupina SDS predlaga zakon o državnih simbolih
Aktualni zakon, ki se nanaša na državne simbole, je pomanjkljiv in zastarel. Poslanska skupina SDS zato predlaga nov zakon. Čas zahteva terminološko posodobitev. Veljavni zakon je deloma v očitnem neskladju z ustavo. Stroka je pogosto opozarjala na težave pri izvajanju in tolmačenju zakona. Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o državnih simbolih, s katerim želi med drugim državljane spodbuditi k pogostejšemu izobešanju zastave in hkrati prepovedati javno poveličevanje vseh simbolov totalitarnih režimov.
Gabrijel Wutti o pregnanstvu s Koroškega leta 1942
Pred 80 leti so nacisti 14. in 15. aprila 1942 na silo s kmetij oziroma domov na avstrijskem Koroškem pregnali 227 družin najbolj zavednih Slovencev, 1.075 moških, žensk in otrok iz Ziljske doline, Roža in Podjune. Odpeljali so jih v zbirno taborišče na Žrelski cesti v Celovcu, od tam pa v taborišča v Nemčiji, kjer so jih imeli za sužnje. V knjigi Pasje kvatre, izdala jo je založba Drava iz Celovca, so objavljeni dnevniški zapisi Ziljana Gabrijela Wuttija iz let 1942 in 1943. Gabrijel Wutti (1887–1945) je bil sin Matjaža Wuttija, lastnika p. d. Pajovčeve hube na Ločilu v Ziljski dolini, in Marije Petschnig. Ko se je leta 1921 poročil, je sedem let delal v neki mlekarni na Jesenicah. Skupaj z ženo je nato gospodaril v Dolah pri Šmohorju na kmetiji pri Vinklarju, ki jo je podedovala žena. 7. aprila 1941 so ga koroški nacisti iz narodno-političnih razlogov aretirali in zaprli v ječo v Beljaku, kjer je ostal do 10. maja 1941.
Propad Evrope 1: Evropski energetski samomor
V zadnjih tridesetih letih je bila energetska politika EU popolnoma zgrešena. Posledično nam v Evropi grozi električni mrk, iz katerega se bo zelo težko priklopiti nazaj, če bo to sploh še mogoče. Če se to zgodi – za kar obstaja realna možnost –, bi bilo civilizacije v Evropi v nekaj dneh konec. S tem člankom začenjamo serijo sedmih samostojnih člankov o propadu Evrope. V šestih bomo obravnavali področja oz. razsežnosti, ki kažejo na propad Evrope, njen zaton oz. celo civilizacijski propad. V zadnjem, sedmem, članku bomo zapisali tisto, kar nam daje upanje, da bo Evropa vendarle zdržala in se prerodila v novo, mirnejšo in stabilnejšo realnost. A brez obilice sreče to ne bo šlo.
Putinova mobilizacija povzroča množičen beg iz Rusije
Putinova delna mobilizacija je sprožila množičen beg moških iz Rusije, ki nočejo na ukrajinska bojišča. Sam vpoklic odraža nesposobnost njegovega režima. Ruski državljani večinoma bežijo v sosednje države, predvsem v države nekdanje Sovjetske zveze, saj za vstop ne potrebujejo vizumov. Posledice vojn so vedno tudi begunske kolone tistih, ki poskušajo ubežati nasilju. Vendar pa smo bili zadnja leta v bližnjevzhodnih vojnah priča zanimivemu pojavu. Če so včasih kolone beguncev vključevale predvsem ženske, otroke in starejše ljudi, tiste torej, ki so nezmožni boja za domovino, najdemo danes med begunci in tistimi, ki se hočejo izogniti bojiščem, tudi veliko mladih moških, prav tistih, ki so na bojišču najbolj potrebni
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih pogledov ter kolumn Metoda Berleca, Gašperja Blažiča, Bogdana Sajovica, Aleksandra Ranta, Edvarda Kadiča, Andreje Valič Zver, Franca Kindelhoferja in Matevža Tomšiča.
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
