Piše: C. R., P.J., STA
V Slovenskem sodniškem društvu in Sodnem svetu podpirajo spremembe ustave, po kateri bi imenovanje sodnikov umaknili iz DZ. Oboji namreč nasprotujejo politizaciji postopkov imenovanj sodnikov. Zato sodniško društvo nasprotuje ideji, da bi se politični vpliv samo preselil v Sodni svet. Njegova sestava je ustrezno uravnotežena, menijo.
Sodni svet s predlogom za začetek postopka za spremembo ustave sicer še ni uradno seznanjen, glede na informacije, ki so jih zaznali v medijih, da pristojnost za imenovanje sodnikov prenaša na predsednika republike, pa pravijo, da Sodni svet tak predlog podpira. “Sodni svet je že večkrat opozoril na neustreznost sistema imenovanja kandidatov za sodnike v DZ, kar še zlasti velja za sodnike Vrhovnega sodišča RS,” so zapisali v odzivu za STA.
Dodali so, da so nazadnje tako stališče sprejeli pred letom dni ob neizvolitvi kandidatov za vrhovna sodnika Aleksandra Karakaša in Stanke Živič. Tedaj je Sodni svet obsodil politizacijo odločanja v postopkih imenovanj in izvolitev sodnikov v DZ. “Sodstvo namreč potrebuje najboljše pravnike in pravnice, zato je nujno, da se strankarska politika umakne iz postopkov imenovanja sodnic in sodnikov,” so izpostavili.
Spomnili so, da je Sodni svet že v septembru 2020 podal pobudo za spremembo ustave in zakona o sodniški službi, po kateri bi pristojnost za volitve oziroma imenovanje sodnic in sodnikov z DZ prenesli na drug ustavni organ. “V navedenih postopkih morajo biti na prvem mestu zagotovljena načela strokovnosti in transparentnosti. Pobuda Sodnega sveta je bila tedaj predstavljena predsedniku republike, predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade in nato ob različnih priložnostih večkrat ponovljena,” je v današnjem odzivu zapisal predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat.
Tudi v Slovenskem sodniškem društvu pozdravljajo začetek postopka za spremembe ustave, po katerih bi imenovanje sodnikov umaknili iz državnega zbora. “Gre za uresničitev dolgoletnih prizadevanj društva za odpravo neposrednega vpliva političnih strank na sodno vejo oblasti. Še zlasti je to pomembno za imenovanje vrhovnih sodnikov, saj je s sedanjo ureditvijo obstajala nevarnost neposrednega političnega ‘sankcioniranja’ njihovega sojenja na predhodnih stopnjah,” so navedli za STA.
Zato sodniško društvo tudi nasprotuje, da bi se politični vpliv samo preselil v Sodni svet, katerega sestava je po njihovem mnenju ustrezno uravnotežena in diverzificirana. “Pomembno je zlasti, da v njem sodniki ohranijo večino (sedaj šest od 11), pri čemer se vse pomembnejše odločitve sprejemajo s kvalificirano večino (osem),” so navedli.
Glede uvedbe preizkusne dobe pa so sodniki zadržani, saj je njihovo delo “sploh na začetku že sedaj zelo natančno in pogosto nadzorovano (najprej vsako leto, nato na tri leta)”. “Ocenjujemo, da je ta nadzor zlasti v nadaljevanju sodniške službe celo prepogost,” so dodali.
V Sodnem svetu drugih predlogov sprememb za zdaj še niso komentirali.
Koalicija s predlaganimi spremembami ustave, ki jih je v ponedeljek vložila v parlamentarni postopek, predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Dvotretjinsko večino, potrebno za spremembo ustave, bodo iskali pri NSi, kjer pa pri tem predlagajo še spremenjeno sestavo Sodnega sveta. Sestavo bi spremenili tako, da bi šest članov imenoval DZ, sedem članov pa bi iz svojih vrst izvolili sodniki. Člana Sodnega sveta bi bila po predlogu NSi tudi minister za pravosodje in predsednik vrhovnega sodišča. Koalicijski partnerji spremenjeni sestavi Sodnega sveta niso naklonjeni.
Radonjić: Sodni svet in sodniško društvo transmisiji globoke države
Za komentar smo povprašali tudi nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je na lastni koži občutil brutalnost globoke države. Kot meni, sta sodni svet in sodniško društvo transmisiji globoke države, zalednih ekonomskih silnic, ki si s podporo oficialne levice lastijo in nadzirajo sodstvo, pa so vsi člani Sodnega sveta in vodstvo Sodniškega društva personalni koristniki beneficij nedotakljivosti. “Z malo ali nič znanja uzurpirajo najvišje položaje, iz katerih črpajo nezasluženo veljavo, vpliv in moč. Njihov življenjski interes je zavarovati lastno nedotakljivost pred političnim faktorjem, pa se izpod vzvišenih besed prikrivajo banalni interesi, promovirajo kadri, ki sodijo bolj v pristojnost organov kazenskega pregona kakor v vrhove sodstva. Kadri, ki so postavljeni od globoke države, ki ji je nadzor nad sodstvom nujen za uzurpacijo ekonomskih ter političnih tokov. Zato imamo udejanjeno negativno selekcijo, pa se za vrhovne sodnike predlagajo notorni kršitelji temeljnih človekovih pravic, kriminalci oziroma osebe, ki jim je edina strokovna kvaliteta upogibanje hrbta pred nadrejenimi, ki niso iz čisto nič drugačnega testa. Najboljši kadri v sodstvu so iz sodstva odšli ali so v samem dnu hierarhije. Krokodilje solze, ki jih vplivneži v sodstvu in državnem tožilstvu lijejo v bran avtonomnosti in strokovnosti merijo v diametralno nasprotno smer kriminalizacije in popolne nestrokovnosti. To nekaj malega vpliva politike, ki si prizadeva za nacionalne interese, predstavlja nenehno grožnjo tej pravosodni mafiji, da se jih razpusti, pošlje na zavode za zaposlovanje ter v kazenske postopke, kamor edino sodijo,” je dejal za naš portal.
