Piše: Andraž Grad
Ilirska Bistrica je v Sloveniji druga največja občina po površini in šteje okoli 13.600 prebivalcev. Glede na svojo velikost je bolj na redko poseljena, kar pomeni, da ima precej razvejeno infrastrukturo in cestno omrežje.
Kot nam je zaupal v pogovoru z nami župan Emil Rojc, zahteva vse to precejšnje stroške. Zaradi svoje velikosti in razvejenosti je značilnost občine tudi veliko število osnovnih šol. To je predvsem odraz občinske politike, da je treba ljudem na podeželju omogočati pogoje za bivanje v kraju, kjer so rojeni. Kot je poudaril župan, si ne želijo izseljevanja s podeželja, zaradi česar tudi gradijo in vzdržujejo šole na podeželju. Ta čas je v Ilirski Bistrici kar sedem šol, v zadnjih desetih letih pa je v obnovo in graditev šol in vrtcev občina vložila več kot deset milijonov evrov iz proračuna.
Gospodarski uspehi in skrb za izobraževanje
Ilirska Bistrica leži v »žepu« ob hrvaški meji. Ker na eni strani meji s Hrvaško, na drugi pa so snežniški gozdovi, je s preostalo Slovenijo povezana le s cestno povezavo, ki pelje proti Postojni. Ker gre za precej ozko cesto, si občina že leta prizadeva za zgraditev avtoceste. Druga velika želja župana in občine je, da bi mlajše generacije nadaljevale šolanje v domačem kraju, v ta namen pa je v Ilirski Bistrici tudi podružnica srednje šole iz Postojne, ki mladim občanom omogoča gimnazijsko izobraževanje in izobrazbo za poklic računalniškega tehnika. Zaradi razmeroma majhnega števila srednješolcev delovanje srednje šole subvencionira občina z 200.000 evri letno. Ilirska Bistrica je tako edini primer v Sloveniji, da občina financira srednješolsko izobraževanje.
Gospodarsko gledano je občina po osamosvojitvi doživela šok, brez dela je namreč ostala približno polovica za delo sposobnih prebivalcev. Danes se situacija znatno izboljšuje. Občina vlaga veliko sredstev v graditev industrijskih con in subvencionira nakup zemljišč na teh območjih. Tovrstna strategija se je izkazala za uspešno, saj je industrijska cona ob obvoznici že polna, ta čas pa poteka priprava širitve industrijske cone Plama. Hkrati je občina začela tudi urejati industrijsko cono na Baču in na območju propadle tovarne.
Težave z nezakonitimi migracijami
Zaradi svoje obmejne lege se je v času migrantske krize Ilirska Bistrica, ki se je znašla na migrantski poti, soočala z mnogimi težavami. »Same migracije so bile resnično velik problem za občane naše občine,« se spominja župan Rojc. Kot nam je zaupal, je bil največji problem uničevanje zasebne lastnine v naseljih, ki so malce oddaljena od mesta. Na udaru migrantov so bile predvsem počitniške hišice na območju snežniških gozdov. Prav tako so bile nevarnostnim nezakonitih migracij močno izpostavljene vasi ob hrvaški meji, kjer so ponoči mejo prečkale razmeroma velike skupine migrantov in povzročale nemir med prebivalci. Vendar pa se je, kot pravi župan, situacija v zadnjih dveh letih bistveno spremenila. »Občani se ne pritožujejo več glede težav z nezakonitimi migracijami,« pravi župan. Razlog za to pa je predvsem, da so se migrantski tokovi premaknili na območje občine Koper. Tudi glede na odvržene odpadke in smetenje migrantov, ki ga mora občina čistiti, lahko sklepajo, da se migranti ne zadržujejo več okoli naselij, temveč hodijo raje skozi snežniški gozd.
Prav zato, ker je nasprotoval nezakonitim migracijam in je pred njimi hotel zavarovati svoje občane, se je župan Emil Rojc razšel s Socialnimi demokrati, stranko, katere član je bil. Vprašali smo ga tudi o tem. »Politika stranke SD glede migrantskih tokov je bila in je verjetno še danes drugačna od mojega videnja te težave. Šla je v smer, da je treba migrantske tokove dovoliti in da imajo ti ljudje pravico do varovanja lastnih življenj nezakonito prihajati v Slovenijo. V tem se žal nisem mogel strinjati z njimi, to pa je bil tudi razlog, da smo se kot strankarski kolegi razšli.«
Izmišljene obtožbe proti županu
Prav tako smo župana vprašali za komentar o očitkih, ki so se pojavili pri opozicijskih svetnikih, naj bi v preteklosti jemal podkupnino. Tovrstne obtožbe so bile že zavržene, vrtele pa so se okoli različnih projektov v občini. Župana so nekateri občinski poslanci ovadili tudi na računsko sodišče, nanje pa se je zato, ker sta ga ovadila dva poslanca, računsko sodišče moralo odzvati z revizijo. Na prejšnje obtožbe se namreč ni odzvalo. »V vseh teh obtožbah ni bilo ugotovljeno kaznivo dejanje,« nam je povedal župan Emil Rojc. Čeprav se je v njegovem drugem mandatu zadeva umirila, pa je nedavno na KPK prišla ovadba, ki vsebuje veliko obtožb, vendar pa nobenih dokazov razen tega, naj bi bil prejel nedovoljeno darilo. Tudi v tem primeru se je izkazalo, da ni tako, saj je bilo darilo manjše vrednosti, kot je navedel prijavitelj. Zakon določa, da funkcionarji ne smejo prejeti darila, vrednejšega od petdesetih evrov, oziroma morajo o tem obvestiti KPK. Župana so tudi ovadili, da je od ruskega veleposlaništva dobil drage umetnine. Župan je to odločno zanikal, zaradi pomanjkanja dokazov pa je KPK končala preiskavo. »Lahko povem, da v stanovanju nimam nobene vredne umetniške slike. Zanimivo je, da je nekdo natrosil kup obtožb, ki si jih je očitno izmislil.«
V občini se veliko gradi
Občina je v času mandata župana Rojca zgradila nov prizidek k zdravstvenemu domu, ki povečuje njegove zmogljivosti. Sama stavba je že kočana in čaka na novo opremo, ki naj bi bila nameščena do sredine septembra. Takrat bo prizidek odprl svoja vrata tudi občanom. Druga pomembna investicija v občini je zgraditev vodovoda med Ilirsko Bistrico in Rodikom. Zanj si občina prizadeva že deset let, sedaj pa je končno dobila sredstva in so že začeli graditi. Vrednost te investicije bo vsaj dvajset milijonov evrov, župan pa je malce zaskrbljen zaradi trenutnih podražitev, saj kot pravi, »trenutno ne kaže, da bi država z zakonodajo namenjala dodatna sredstva za občine, kjer se izvajajo tako obširni projekti«. V občini prav tako načrtujejo graditev nove Športne dvorane Dragotina Ketteja, za katero se pripravlja razpis. To pa ni edina novost, ki bo razveselila vse, ki se radi ukvarjajo s športom, saj načrtujejo tudi Športni center Trnovo, ki bo med drugim obsegal nogometna igrišča, atletsko stezo ter igrišča za odbojko in rokomet.
Turistično zelo privlačna destinacija
Ilirska Bistrica lahko marsikaj ponudi predvsem obiskovalcem, ki želijo pobliže spoznati te kraje in našo deželo. S tem namenom je pred leti ustanovila Turističnoinformacijski center, ki upravlja s turističnimi znamenitostmi in zanimivostmi, med katerimi izstopa grad Prem, ki stoji na robu istoimenskega naselja v občini. Turističnoinformacijski center, z njegovim delom je župan zelo zadovoljen, bo prav tako omogočil izposojo čolnov na jezeru Mola, kjer je občina ribiškemu društvu pomagala vzpostaviti ribiški dom, ki vključuje tudi prijeten gostinski lokal, v katerem se lahko gosti osvežijo. Občina naj bi za osvežitev poskrbela tudi z ureditvijo kopališča na jezeru in se ta čas prebija skozi birokratske težave, ki za zdaj to to preprečujejo.
Pomembna investicija v povojih je tudi graditev hotelskega naselja v turističnem središču Sviščaki, ki so izhodišče za planinsko pot na Snežnik, najvišji vrh v bližnji in daljni okolici. Občina je že sprejela prostorski načrt, ki vključuje poleg hotelskega naselja tudi šotorišče in parkirišče za avtodome. Zdaj za ta projekt izbirajo izvajalca za pridobitev gradbenega dovoljenja. Samo hotelsko naselje pa namerava zgraditi ali z zasebnim partnerstvom ali pa s prodajo dovoljenja zasebnemu investitorju. V primeru, da bi država namenila nepovratna sredstva za omenjeni projekt, pa bi k investiciji pristopila tudi občina. V mestu Ilirska Bistrica pa je tudi več muzejev in zbirk, ki vabijo k ogledu ljubitelje umetnosti in zgodovine. Vsekakor izstopa čebelarsko društvo, ki ima v teh krajih tradicijo že od srednjega veka.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
