Piše: L. K. F.
Dan pred sejo, na kateri bodo v državnem zboru po hitrem postopku, ki ga je izsilila vladajoča koalicija, obravnavali in potrjevali predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija (zato da bi vladajoča politika nazaj obvladovala RTV), naj opozorimo na evidentne plačne razlike med novinarji (skupaj z uredniki) in ostalimi zaposlenimi, predvsem tehničnim osebjem. Ter na visoke plače, ki jih prejemajo novinarji in uredniki. Ki sicer tarnajo, da so obremenjeni in izgoreli. Ob tem je pomembno povedati, da se z zahtevami novinarskega sindikata RTVS, med katerimi je prioriteta čimprejšnja sprememba zakona o RTV, nikakor ne strinja Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenija. Zakaj, bo jasno v nadaljevanju.
Po trditvah naši virov plače novinarjev niso nizke, kot je morda razumeti iz zahtev stavkajočih sindikatov novinarjev na RTV, v povprečju so precej višje od plač ostalih primerljivih poklicev. Plačni razredi novinarskih delovnih mest presegajo uvrstitve primerljivih delovnih mest javnih uslužbencev, kar je v analizi pred leti ugotovil Sektor za plače MJU, vendar o tem nihče ni nič poročal, dodajajo naši viri.
Dve tretjini najbolje plačanih na RTV so novinarji
Med najvišjimi izplačanimi plačami na RTVS, ki so bile javno objavljene novembra in decembra 2021, je bilo na seznamu prvih 50 najvišje plačanih kar 29 novinarjev. V aprilu in maju pa 25 od 50. Če je na RTVS zaposlenih 2142 uslužbencev (po podatkih iz junija 2022) in je od tega 607 novinarjev (to predstavlja 28,34 %), jih je slednjih 50-58 % na seznamu med »top 50« po izplačilu.
Po javno objavljenih bruto plačah za november 2021 (z dodatki na delovno dobo) (glej Siol.net: https://siol.net/novice/slovenija/rtvs-razkril-place-zaposlenih-tokrat-z-vsemi-dodatki-575992 ) se 50 najvišjih plač giblje med 5071 in 4157 evrov, neuradno pa smo pridobili še podatke za novinarsko-uredniške majske plače 2022. Večjih razlik ni. Za te podatke, kot tudi za nekatere druge, smo seveda tudi zaprosili službo za stike z mediji RTV Slovenija, njihov odgovor še čakamo.
Neuradni izračuni o povprečni majski bruto plači
Ob tem je zanimivo pregledati še nekaj (neuradnih!) izračunov naših virov. Recimo o povprečni majski bruto plači: ta je za novinarje (vklj. z odg. uredniki) znašala 2288 evrov (kar je +19,86 % od povprečja zavoda).
Povprečna izplačana bruto plača za ostale sodelavce (vklj. z vodstvom) pa je znašala 2111 evrov (kar je -7,72 % od povprečja zavoda).
Natančneje: povprečna izplačana bruto plača novinarjev je bila za 29,88 % višja od povprečne plače ostalih sodelavcev.
Pa še: 27,99-odstotni delež zaposlenih so novinarji (z uredniki), ti so dobili izplačano 33,78 % plačne mase, ostalih 72,01 % zaposlenih pa 66,22 % plačne mase.
Naši neuradni viri navajajo še razlike v plačnih razredih (PR)
Za uvrstitev novinarskih delovnih mest znaša povprečje za osnovni plačni razred (brez napredovanj) 41,56 PR, brez upoštevanja osnovnih uvrstitev odgovornih urednikov (16 oseb) pa 41,21 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov znaša povprečje vseh novinarjev 45,19 PR, brez odgovornih urednikov pa 44,84 PR.
Za uvrstitev ne-novinarskih delovnih mest (ostalih sodelavcev) znaša povprečje za osnovni plačni razred (brez napredovanj) 33,48 PR, brez upoštevanja osnovnih uvrstitev vodstva zavoda (14 oseb) pa 34,19 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov znaša povprečje vseh ostalih sodelavcev (ki niso novinarji) 38,84 PR, brez vodstva zavoda pa 38,60 PR – za novinarji zaostajajo v povprečju za od 21,72 % do 24,24 %.
Našim virom se zdi pomembno še, da je samo 17 novinarjev od 607 uvrščenih na delovno mesto z osnovnim PR, ki je nižji od povprečja zavoda, ostalih takih sodelavcev je 716.
Prag minimalne plače trenutno znaša 1074,43 evrov ali 23,74 PR – sodelavcev, ki so potencialno pod minimalno plačo (če ne bi prejeli dodatkov) je 35, potencialnih takih delovnih mest (če bi bili sodelavci zaposleni na novo, brez delovne dobe, npr.) pa je 138, še ocenjujejo naši sogovorniki.
Za uvrstitev delovnih mest, ki niso novinarji, so pa po zahtevnosti uvrščeni od tarifne skupine 7 dalje (dipl. in univ. inženirji, magistri in doktorji – brez vodstva zavoda), znaša povprečje za osnovni plačni razred (brez napredovanj) 37,46 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov pa znaša njihovo povprečje 41,93 PR – za novinarji zaostajajo v povprečju za od 10,78 % do 13,67 %.
O številu zaposlenih
Od 2014 do 2022 (zaposlovanje prekarcev, nove zaposlitve) naj bi se, tako naš vir, število novinarjev v zavodu povečalo s 492 na 621 ali za 23,37 %, medtem ko se je število ostalih sodelavcev povečalo za 7,27 %. Vmes (2018-2019) je bilo število novinarjev že večje, in sicer okrog 650, vendar od 2020 počasi pada, nekaj se jih je upokojilo, nekaj jih je odšlo, zaposluje pa se bolj restriktivno kot prej.
Zahteve stavkajočih
Stavkovni odbor novinarskih sindikatov med drugim želi doseči naslednji dogovor o kadrovski politiki: zagotovitev zadostnih kadrovskih kapacitet za izboljšanje delovnih razmer in organizacijske klime; ohranitev delovnih mest in zaposlenosti ter nadomeščanje zaposlenih, ki se bodo upokojili do leta 2024; zahtevajo začetek takojšnjih pogajanj za dogovor o razvojni in kadrovski politiki 2022-2024;
zahtevajo še razporeditev zaposlenih na delovna mesta in v plačne razrede glede na delovne naloge, ki jih dejansko opravljajo; zahtevajo zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice: zahtevajo pogajanja o spremembah in dopolnitvah zavodskih kolektivnih pogodb za zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice; in zahtevajo plačan in upoštevan čas priprave za delo.
Na te njihove zahteve naši viri (podatke hranimo v uredništvu) ocenjujejo: »Kar se tiče novinarjev, izrecno ne zahtevajo večjih plač zase, zahtevajo pa razporeditev zaposlenih na ustrezna delovna mesta skladno z delom, ki ga opravljajo – to zahtevo bi lahko razumeli na način, da gre za novinarje oz. tudi za novinarje, saj je bilo s tem v zvezi in zavrnjenimi zahtevki sproženih že nekaj odmevnih sodnih primerov (npr. Pašek Šetinc, Carl, …). Nekoč jih to ni zanimalo, postopke sistemskih preverjanj skladnosti pogodb o zaposlitvah z dejanskim opravljanjem dela sta pred leti zahtevala SDRS (Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije) in SKUU (Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev), naknadno pa se jim je pridružil še svet delavcev. Tudi zdaj ni pretiranega zanimanja za postopke preverjanj ustreznosti pogodb, ker ima večina zapisano opisano zahtevnejša dela in naloge, kot jih v resnici opravljajo, torej tudi višjo uvrstitev v PR in višjo plačo, se pa vseeno vsake toliko najde posameznik ali posameznica, ki vloži zahtevek ali tožbo iz razloga primerljivosti s katerim od svojih sodelavcev – isto delo, ista plača. Večina teh postopkov ni uspešna.«
Sindikati so med svoje komentarje o upravičenosti stavke še zapisali: »Hkrati se v številnih enotah soočamo s pomanjkanjem kadra, tudi tehničnega, kar je privedlo do preobremenjenosti, na kar so številni člani opozorili v anketi, ki smo jo v začetku leta izvedli v sindikatu.«
Če se je število novinarjev ob sorodnih programih in obsegu dela v zadnjih osmih letih povečalo za dobrih 23 odstotkov, je moč sklepati, da jih ni premalo. Če drži, da eni izgorevajo, pomeni, da drugi delajo toliko manj. Sklepati je, da torej organizacija dela ni primerna, da delo ni pravilno razporejeno. »Zagotovo pa je to tudi posledica izostanka “normativov”, ki so bili pred leti s strani štirih novinarskih ekspertov izdelani, vsebina skomunicirana, svet delavcev jih je potrdil, pred sprejetjem pa je Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS sprožila protest, zagnala tak vik in krik, da jih je takratni generalni direktor spravil nazaj v predal. Če jih niso vrgli proč, ležijo tam še zdaj,« sklene naš opazovalec.
