Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)
Državni zbor je na današnji izredni seji s 53 glasovi za in 25 glasovi proti sprejel spremembe zakona o vladi. Ta uvaja tri nova ministrstva, za solidarno prihodnost, visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo. Polno operativna naj bi bila septembra. Nekaterim ministrstvom se obeta preimenovanje in spremembe pristojnosti, poroča STA. Politični analitik Mitja Iršič je pred dnevi opozoril, da ima vlada cel kup orodij, s katerimi bi lahko ceno goriva spustila na raven iz začetka leta – vendar pa bi ukrepi pomenili poseg v proračun, kar seveda ni po okusu Roberta Goloba, ki za dodatna ministrstva in apetite koalicijskih partnerjev seveda rabi kar nekaj dodatnega denarja.
Spomnimo, poslanci so razpravo o koalicijskem predlogu sprememb zakona o vladi opravili že na izredni seji 18. maja, vendar pa nato o samem zakonu niso glasovali, ker je stranka SDS vložila predlog za posvetovalni referendum. Državni zbor je – pričakovano – na seji v ponedeljek predlog za referendum zavrnil, zato so lahko poslanci danes o zakonskem predlogu tudi glasovali. Po uveljavitvi sprememb zakona bodo sledila zaslišanja posameznih ministrskih kandidatov, vendar še ni povsem jasno, kateri kandidati bodo morali opraviti zaslišanje. Skoraj zagotovo bo med njimi Alenka Bratušek, ki bo mesto državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo zamenjala z ministrskim stolčkom. Dosedanji minister Bojan Kumer pa bo z infrastrukturnega odšel na novo ministrstvo za podnebje in energijo.
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo vodil zdajšnji minister za delo Luka Mesec, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa ga bo nasledil njegov sedanji državni sekretar Simon Maljevac. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj bi se po novem razdelilo na dva resorja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo vodil sedanji šolski minister Igor Papič, ministrstvo za vzgojo in šolstvo pa bo po napovedih vodil sedanji državni sekretar na šolskem ministrstvu Darjo Felda. Poleg tega pod okrilje gospodarskega ministrstva, ki ga vodi Matjaž Han, prehaja šport, ministrstvo pa se bo preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Preimenovanje se obeta tudi zdajšnjemu ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, in sicer v ministrstvo za varstvo narave in prostor. Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, pa se bo preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Predsednik vlade Robert Golob pričakuje, da bodo posamezna ministrstva preoblikovali čez poletje in da bodo s septembrom v celoti operativna.
V opozicijski SDS sicer za zdaj o tem, ali bodo izkoristili možnost za referendum, molčijo. Odločitve v stranki še niso sprejeli, a imajo za zbiranje podpisov sedem dni časa, kar je več kot dovolj, je po današnji seji ocenil poslanec SDS Žan Mahnič. “Stranka, velika kot smo mi, lahko te podpise zbere v enem dnevu, če je treba,” je prepričan. Predlaganim spremembam zakona o vladi nasprotujejo tudi v opozicijski NSi, a kot je v današnji izjavi dejal vodja poslancev Janez Cigler Kralj prav tako ne podpirajo oviranja oblikovanja nove vlade. Želijo si namreč, da začne vlada čim prej delati in pokaže, kako bodo izpolnili svoje obljube.
Denar se porablja popolnoma zgrešeno
Zagotovo bo več služb za politične prijatelje, kaj se bo zgodilo z navadnimi državljankami in državljani, pa je drugo vprašanje. Položnice za elektriko so v juniju poskočile, podobno se je pred dnevi zgodilo tudi s cenami goriva, ki ga je v nedeljo na bencinskih črpalkah celo primanjkovalo. “Vlada bi lahko znižala tudi DDV in trošarine. A vsi zgoraj omenjeni ukrepi bi pomenili poseg v proračun, ki je že zdaj, kljub dobri kondiciji, v kateri ga je pustila vlada Janeza Janše, daleč prešibek, da bi izpolnil megalomanske socialistične obljube Golobove koalicije,” je v ponedeljek dogajanje komentiral Mitja Iršič. Dejan Kaloh iz SDS pa je na včerajšnji seji DZ opozoril, da v koaliciji vzpostavljajo futuristično ministrstvo za solidarno prihodnost, kar je totalni paradoks, ker so Slovenijo vrnili nazaj v sedemdeseta leta – ljudje namreč spet stojijo s kanistri v vrsti pred bencinskimi servisi in sploh ne vedo, če bodo prišli do goriva. “Poslanec iz Svobode kot primer dobre prakse vladanja z 51 ministrstvi navaja Šri Lanko, ki je – bankrotirala. Zaprli so vse šole, ker je zmanjkalo goriva, javnega življenja ni več, država je v kolapsu. Si Svoboda želi, da tudi Slovenija povsem pade na kolena,” je še vprašal, Branko Grims pa je pripomnil, da bodo ljudje sedaj na račun ravnanja vlade lahko plesali od črpalke do črpalke.
