Piše: Tomaž S. Medved
Včeraj smo pisali o možnih ozadjih, da je vodstvo Elesa prepovedalo nastop svojemu zaposlenemu Miranu Videtiču. Naše domneve je danes potrdil Požareport, češ da je bila prepoved vročena s strani predsednika uprave Aleksandra Mervarja, ki naj bi mu bilo ob tem nekoliko nerodno, kar pomeni, da za prepovedjo zanesljivo stoji novi prvi nadzornik Elesa Andrej Ribič iz kroga Gregorja Golobiča.
Povedano drugače: dogajanje v Sloveniji kaže predvsem dvoje. Prvič, slabo prikrito klanjanje Milana Kučana in Danila Türka režimu Vladimirja Putina v Moskvi ni zgolj simbolno, ampak pomeni uveljavljanje putinističnega avtokratizma tudi v naši državi, tako kot so sovjetski komunizem uvažali v Moskvi izšolani funkcionarji, kot so npr. Edvard Kardelj, Mitja Ribičič… Drugič, pri širjenju tovrstnega putinističnega refleksa odkrito sodelujejo tudi tisti tranzicijski levičarji, ki so se pred dvema dnevoma javno obrnili na Golobovo vlado, da Putinovega projekta podreditve Ukrajine kakor ne podpirajo in da je pomoč Ukrajini potrebna. Kot je znano, je pismo podpisalo cel kup ljudi, vmes najdemo tudi nekatere desno orientirane intelektualce, pa tudi Gregorja Golobiča. Kar pa očitno ni noben zadržek pred tem, da podprejo putinistično obarvane avtokratske težnje nove koalicije. Čisto mimogrede: med podpisniki je tudi nekdanji premier in nekdanji zunanji minister Miro Cerar, ki mu leta 2016 ob bratenju s Putinom pri Ruski kapelici ni bilo čisto nič nerodno. A zadnjo besedo pri zunanji politiki bodo imeli botri in verjetno ni težko spregledati, da Tanja Fajon in Marta Kos tesno podpirata prorusko usmeritev, ki jo je nakazal Milan Kučan.
Vazelinarji, ki izvajajo medijske umore
Pravzaprav je patetično že samo opazovati obnašanje vseh tistih medijskih deležnikov (tako posameznikov kot medijskih družb), ki so še dva meseca nazaj uprizarjali križarsko vojno proti prejšnji vladi, sedaj pa se tako rekoč vazelinsko prilizujejo novi vladi in njenemu predsedniku (npr. Marko Crnkovič), po drugi strani pa Odlazkovi medijski vojščaki, financirani iz Gen-I v času, ko je družbo vodil Robert Golob, pomagajo koaliciji pri kadrovskih čistkah. To dokazuje predvsem primer novinarske trojke portala Necenzurirano, ki se je z medijsko diskreditacijo lotila sedaj že nekdanjega direktorja NIJZ Milana Kreka, češ da je plačeval z javnim denarjem portale, kamor je pošiljal svoje kolumne. Izkazalo se je, da takšnih nakazil ni bilo in da je dejansko prav ena od novinark portala Necenzurirano dobivala denar od Gen-I v času, ko je omenjeno družbo vodil Golob, slednji pa je že na prvi vladni seji svaril, da če Krek ne odstopi, sledi medijska diskreditacija. Kar potrjuje navedbo Požareporta o sprevrženi incestni povezavi med vlado in nekaterimi mediji, pri čemer ne gre spregledati, da je del Odlazkovega imperija (vsaj zaenkrat) padel pod direktno lastništvo DUTB, torej države, in da so torej novinarji, zaposleni v invalidskem podjetju Salomon (kar velja tudi za Reporterjeve novinarje, ki so nedavno sramotno vdrli v zasebno stanovanje dr. Nine Krajnik in dr. Milana Balažica), pravzaprav državni uslužbenci.
Nič manj prizadevni pri tem niso niti »prvoborci« stavkajočih na RTV Slovenija – prav danes naj bi v oddaji Tarča pripravili teren za odstrel vseh kadrov, ki so bili v državni upravi zaposleni v zadnjih dveh letih in pol, ob tem pa naj bi jih celo izpostavili z imeni, priimki in fotografijami?! Kakorkoli že, tu gre tako rekoč že za javni linč, ki ga uprizarjajo tisti, ki hkrati napovedujejo nadaljevanje stavke in sami linčajo tudi oddaje iz lastne medijske hiše (denimo Panoramo), ki jim ne ustrezajo. Verjetno so vsi ti družbeno-politični delavci (DPD) medtem opazili, da ima vlada dejansko velike težave že na samem začetku, saj so se odločili, da bodo visoke cene energentov obvladali kar z – njihovo podražitvijo. Kot bi šli požar gasit z bencinom namesto z vodo…
Globoka država s preventivno vojno proti prestopnikom
Zakaj je prepoved nastopa Mirana Videtiča, nekdanjega člana ljubljanske LDS (!) prišla prav v tem času? Najprej je potrebno omeniti, da je globoka država še posebej pozorna na tiste nekdanje izpostavljene člane omrežja, ki so vmes prestopili Rubikon. In teh je vedno več. Tu velja spomniti na kar precej nekdanjih članov LDS (in SD), ki so zapustili svoje nekdanje politične pozicije, denimo Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Igor Omerza, Jože Dežman, Sebastjan Jeretič, Milan Balažic, itd. In ni presenetljivo, da so prav ti deležni najbolj sovražne obravnave v medijih, celo bolj kot »izvirni janšisti«. Vse skupaj je vezano na logiko preventivne vojne: nanje je treba pritisniti že zdaj, če bodo namreč spregovorili kaj o svojih skrivnostih, ki sodijo v okvir mafijskega molka (omerta), se jim lahko zgodi še kaj hujšega. Ker seznam »prestopnikov« postaja vedno d
aljši, je tudi zaskrbljenost v trdem jedru tranzicijske levice vedno večja, s tem pa tudi narašča stopnja njene brutalnosti.
In seveda, ne pozabimo, da bi Videtič prav to nedeljo v oddaji Ura moči komentiral slovensko zunanjo politiko, ob tem pa bi lahko v javnost ušla tudi kakšna zamolčana skrivnost, povezana z energetskim lobijem. Lahko bi torej rekli, da je Eles ukrepal »preventivno« in to predvsem zaradi ukaza, ki je prišel iz kroga Gregorja Golobiča preko Andreja Ribiča.
Bojijo se tudi Borisa Šuštarja
Očitno ima jedro tranzicijske levice tehtne razloge za skrb, saj prav v teh dneh spet odmeva primer Borisa Šuštarja. Gre za nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarske dejavnosti konec devetdesetih let, zaradi korupcije pa je bil aretiran v času Bajukove vlade leta 2000. Svojo kazen je odsedel, nato pa se je lotil zasebnega podjetništva. Nedavno pa je MMC RTV Slovenija poročala, da v podjetjih v Šuštarjevi lasti prihaja do hudega izkoriščanja delavcev ter mobinga, čemur je sledil bojkot odjemalcev, ki so prej prodajali izdelke iz omenjenih podjetij (denimo Spar Slovenija). Očitno pa se srž problema skriva v hudem političnem maščevanju. Že maja 2018 je namreč Šuštar v posebnem javnem pismu razkrinkal umazano vlogo nekdanjega premierja Antona Ropa, nekdanjega kriminalista Draga Kosa, nekdanjega tožilca Gorazda Fišerja in že omenjenega Gregorja Golobiča. V pismu, ki je naslovljen na Antona Ropa, je Boris Šuštar zapisal, da je vlada leta 2001 ponovno imenovala Gorazda Fišerja za vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. “To imenovanje je verjetno zaslužil, ker je zavrgel ovadbo proti Dragu Kosu (čigar žena je danes urednica informativnega programa POP TV Tjaša Slokar Kos). Za nagrado se je Kos selil na Urad za preprečevanje korupcije. Kot član vlade in pomemben
kadrovnik LDS-a ste soodgovorni za to imenovanje,« je zapisal Šuštar (več TUKAJ). Šuštar je namreč dal jasno vedeti, da so ga botri uporabili za svoje namene in nato vso krivdo zvalili nanj in se ga znebili tako, da so ga »vrgli levom«.
Sedaj se samo postavlja vprašanje, ali bodo Šuštarja, ki so ga enkrat že odvrgli, skušali zlomiti še enkrat, kar močno spominja na besen Putinov obračun z nekaterimi ruskimi oligarhi, ki so ga nehali politično podpirati ali pa je Putin enostavno ugotovil, da jih ne potrebuje več. In jih je dal začasno zapreti, dokler jim ni pobral vsega premoženja…
