Piše: Lea Kalc Furlanič
Slabo zračen prostor povzroča utrujenost, nižjo produktivnost, zatohlost v prostoru, slabo spanje, pojav plesni, alergije … Dobro prezračen prostor pa je pogoj za naše dobro počutje in koncentracijo. Zato strokovnjaki odsvetujejo prezračevanje z odpiranjem oken in priporočajo
Ko razmišljamo, kako si bomo svoja domovanja prezračevali ter v njih uravnavali temperaturo in vlago, velikokrat naletimo na vprašanje, koliko pravzaprav potrebujemo svežega, čistega zraka. »Vsak človek pa tudi domača žival na uro potrebuje 15 kubičnih metrov (15 m³/h) svežega, čistega zraka. To je najmanjša količina, če nismo fizično aktivni. Meritve so pokazale, da je 20 m³/h prava srednja količina svežega zraka na eno osebo. Telovadnice, fitnesi bi potrebovali 30 m³/h na aktivno osebo. Poleg dimenzioniranja na osebo moramo dimenzionirati volumen tudi na velikost prostorov, zato da ostanejo zdravi, da ne pride do zidne plesni in da se odstranjujejo emisije materialov v stavbi,« pojasnjuje mag. Bojko Jerman iz podjetja E-Netsi, kjer so specialisti za področje prezračevanja z rekuperacijo.
Svež zrak potrebujemo nenehno
Zdravo bivalno okolje torej zahteva stalno izmenjavo zraka, ne občasne. Stalno in enakomerno moramo menjati zrak s svežim, čistim zrakom. To zahteva osnovni sanitarni predpis, ki zahteva: 0,5 izmenjave celotnega volumna zraka z novim, ko so prostori naseljeni, in 0,2 izmenjave, ko niso naseljeni. Predpisi torej zahtevajo nenehno izmenjavo zraka, kar pa na primeren način lahko zagotovi le mehansko prezračevanje. »Tu pa je že odgovor, kdaj potrebujemo svež zrak: potrebujemo ga neprekinjeno in razumevanje te zahteve se morda komu zdi težavno. A če se spomnimo na jabolko v polivinilni vrečki in na suhomesnate izdelke, ki se sušijo v stalno zračenih prostorih, nam je bolj razumljivo, da tako kot bi se pršut v zaprtem prostoru pokvaril, se kvarijo tudi stavbe, ki so tesno zaprte (z le občasnim odpiranjem oken),« sklene mag. Jerman. Zrak, ki ga dovajamo v bivalne prostore, mora biti čim bolj čist in temperatura čim bližja temperaturi v bivalnih prostorih. Pri tem le prezračevanje z odpiranjem oken ne zadostuje.
Zakaj prezračevati?
Problem številka ena sodobnega življenja v razvitih državah postajajo t.i. »bolne« stavbe. S sodobnimi izolacijskimi materiali in hitrim načinom graditve so naše hiše postale varčnejše, a so s tem postali naši bivalni prostori hermetično zaprti in »bolni«, pa izpostavljajo v enem od slovenskih podjetij, ki se ukvarja tako s prezračevanjem s posebnimi sistemi za lokalno prezračevanje kot z ustreznim stavbnim pohištvom – od vrat, oken, okvirjev, pa tudi z zimskimi vrtovi. Posledice onesnaženega zraka, ki ga dihamo v notranjih prostorih so: 30 odstotkov svetovnega prebivalstva ima vsaj eno od različnih vrst alergijskih reakcij, vsako leto zaradi pljučnih bolezni in bolezni dihal na svetu umre 600.000 otrok, ti otroci umirajo zaradi onesnaženega zraka, v EU trpi za depresijo skoraj 15 odstotkov odraslih, vsako leto za rakom umre približno osem milijonov ljudi.
Mag. Jerman še pojasni, da je v zraku v naravnem okolju skoraj pol leta cvetni prah, ki pri nekaterih osebah povzroča alergijske odzive, zato je sistemsko filtriranje cvetnega prahu velika pridobitev za tovrstne alergike. V drugi, zimski polovici leta je v zunanjem zraku lahko veliko majhnih delcev, ki nastanejo pri slabem kurjenju, imenujejo se delci PM 10, ker imajo 10 mikronov ali manj in tako majhni delci lahko sprožijo najhujše pljučne bolezni. Tudi te delce s predpisanim filtrom F7 lahko vsak prezračevalni aparat z rekuperacijo filtrira, saj filtri F7 zadržijo vse delce do dva mikrona velikosti.
Kakšno je zdravo prezračevanje?
Če bi želeli prostor dobro prezračiti, bi morali prezračevati prečno – povsem odpreti okno oziroma napraviti prepih za najmanj tri do pet minut, in to večkrat dnevno. Na ta način bi v prostor spustili svež zrak, a tudi vso količino CO2, bakterij in drugih nevarnih delcev, ki so v zraku. Mednarodna organizacija WHO razkriva, da devet od deset ljudi diha zrak, ki vsebuje nevarno visoko koncentracijo onesnaženih delcev (kot je npr. črni karbon), ki prodrejo globoko v pljuča in v kardiovaskularni sistem človeka. WHO prav tako predvideva, da približno sedem milijonov ljudi vsako leto umre zaradi izpostavljenosti finim delcem v onesnaženem zraku, ki vodijo k boleznim, kot so kap, bolezni srca, pljučni rak, kronične bolezni dihal in respiratorne infekcije, vključno s pljučnico. Zaradi onesnaženega zraka torej niti prezračevanje z odpiranjem oken ni več zdravo prezračevanje.
»Nove, sodobne hiše si brez mehanskega sistema za stalno in enakomerno izmenjavo zraka ne moremo zamisliti. Vsi tisti, ki so novejše objekte zgradili brez tega, so po enem ali dveh letih ugotovili, da so naredili napako, in so zadevo reševali na način, ki je dražji ali/in slabši, kot če bi na to mislili ob novogradnji,« sklene mag. Jerman.
Stroški prezračevanja
Za ogrevanje in hlajenje kakor tudi za prezračevanje prostorov je potrebna določena energija. Podatki kažejo, da je približno 50 odstotkov energije potrebne za ogrevanje in hlajenje, preostalih 50 odstotkov energije se potroši pri prezračevanju prostorov. Obstaja torej kar visok potencial za prihranke z vgraditvijo prezračevalnega sistema. Zato so strokovnjaki prepričani, da če izberemo prezračevalni sistem, ki ima visoko stopnjo rekuperacije, potem bodo toplotne izgube in stroški prezračevanja nižji. Tako na primer pri prezračevalni napravi, ki ima stopnjo rekuperacije ob najvišjem pretoku zraka 95 odstotkov, pomeni, da bomo prihranili 95 odstotkov stroškov prezračevanja.
Za sofinanciranje vgraditve prezračevalnih sistemov se potrošniki lahko obrnejo tudi na Eko sklad, ki daje subvencije od 20 do 30 odstotkov.
