Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Lovska zveza Slovenija opozarja, da ima spomladi veliko živali mladiče, zato odsvetujejo sprehod s psi po gozdu. “Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad,” poudarjajo.
Poleg tega, da se je pametno med sprehodom po gozdu držati označenih poti, svetujejo, da na svojo prisotnost opozorimo z glasnejšo hojo in govorjenjem. To namreč omogoča, da se lahko živali umaknejo. Ob tem je potrebno zavedanje, da so prostoživeče živali še posebej občutljive takrat, ko polegajo mladiče. Med iskanjem hrane namreč mladiči ostanejo sami. Na Lovski zvezi Slovenije svetujejo, da se mladičem ne približujemo in jih ne hranimo.
V maju in juniju medvedi pričnejo s parjenjem. Takrat pa tudi samice odženejo lanskoletne mladiče, da jih ne bi samci slučajno poškodovali. To pomeni, da so se mladi medvedi primorani znajti sami in se lahko človeku precej približajo. Če se sprehajamo s psom, ki ni na povodcu, bo ta ob srečanju z medvedom pribežal k nam, s tem pa do nas pripeljal medveda. “Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.”
V gostem kritju svoje pribežališče najdejo divje svinje, ki polegajo med marcem in majem. Podnevi redko naletimo nanje, saj se te hranijo ponoči. V zadnjih desetih letih po navedbah Lovske zveze Slovenije ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. “Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo,” svetujejo.
Pozor: Srna je vedno nekje v bližini
V drugi polovici maja in na začetku junija srne v glavnem polagajo mladiče. Med iskanjem hrane srne mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. V lovski zvezi opozarjajo, da se nikar ne dotikajte mladičev, saj se s tem nanje prinese vaš vonj. Srna takšnega mladiča zaradi vonja ne sprejme več, zato se držite stran od njih.
Foto: STA
Košnja številnim prostoživečim živalim v tem trenutku predstavlja nevarnost. S šolanim psom je pred košnjo priporočljivo preiskati travnike. Vse bolj pogosto se dandanes uporablja drone s termo kamero. “Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno,” poudarjajo.
Svetujejo tudi uporabo svetlobnih ali zvočnih odvračal. “Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine,” še svarijo.
