Kradejo mi jo iz tedna v teden,
kaj še, bo že skoraj vsakodnevno,
da življenje je zdaj vse bolj revno,
kraja je pojav postala reden.
Najprej so mi jo takrat ukradli,
ko zamenjali so mi plačilo,
sedemkrat se manj je ven dobilo,
deloval sem kramarček propadli.
In potem še večkrat se zgodilo,
je tako, nekdo me je omenil
na posnetku, da sem ves popenil,
ko se je o meni govorilo.
Petnajst me odstotkov zaskelelo
je na lažni s tem identiteti,
ker bili so mi nenadno vzeti,
tisto še posebej je bolelo.
Šel potem je nek capin na banko,
mi vsebino na račun položil,
kam naj revež bi se jaz pritožil,
ker zamenjali so v banki stranko?
Nimam, ne, računa, sem pojasnil,
pa se ta je isti hip pojavil,
bom zadevo, rekel sem, prijavil,
vam povem, da bom račun ugasnil.
Žrtev kraje sem in pa utaje,
nič ne gre mi po načrtih skladno,
reši le posredovanje vladno
me identitete kraj, izdaje.
Da sem, pravite se, sam zaštrikal,
da povedal sem preveč? To laž je,
je podtikanje, početje vražje,
nisem prstov v marmelado vtikal.
Minimalna takšna je verjetnost,
tudi nisem jaz, ki to vam pravim,
govori nekdo, ki ga prijavim,
da ukradel mi je istovetnost.
