Piše: Kulturnimarksizem.si
Na Poljskem, ki jo je opustošila vojna in katere prebivalstvo je zelo nerado sprejemalo Stalinovo vlado, so se komunisti odločili, da bodo Poljakom pokazali odlike socialističnega raja. S podporo Sovjetske zveze so se odločili zgraditi novo mesto v neposredni bližini Krakova. Tako se je 17. maja 1947 rodil projekt Nova Huta, čeprav so prve stanovanjske bloke začeli graditi šele junija 1949. V mestu naj bi živelo več kot 30 000 delavcev, ki naj bi delali v novi jeklarni, Leninovi jeklarni, zgrajeni med letoma 1950 in 1954.
Delovne razmere niso bile lahke, zato so se komunisti, da bi spodbudili gradnjo in pridobili prostovoljne delavce, obrnili na stahanovsko osebnost, Piotra Ożańskega, delavca, ki je bil tako razredne zavesti, da mu je menda uspelo v enem dnevu položiti 33.000 opek. Kljub težavam je Nova Huta postala resničnost.
Po zgledu “socialističnega realizma” je imela Nova Huta velik osrednji trg, ki mu je med letoma 1973 in 1989 predsedoval velikanski Leninov kip, od njega pa se je odcepilo pet širokih, z drevesi obraslih avenij, ki so predstavljale pet točk rdeče zvezde. Tu so bili tudi parki in celo jezera, vendar brez cerkve. Po komunistični logiki delavci niso potrebovali Boga, saj so že imeli Partijo.
Več lahko preberete TUKAJ
