Piše: Frančiška Buttolo
Pišem že o 103. petkovem protestu (8.4.2022 v Ljubljani), še bolj pa o protestnem nagovoru, v katerem je akademikinja Granata Biciklova (s poudarkom na o), z jugonostalgičnega konca SAZU, predstavila neko vizijo demokracije, podobne razkuhanim makaronom, prelitim s krvavo omako in z “ukusom” po ruskem boršču. O vonju te krvave “rihte, namenjene slovenskemu narodu in samostojni, demokratični Sloveniji, pa ni mogoče reči nič drugega kot to, da spominja na beograjske porcije krvavega “pasulja” – kot je znano, iz zloglasne balkansko stalinistične kuhinje proslule JAZU.
Zdaj nam je, Slovencem, ki smo menda nacisti in tisoč let za Luno, končno jasno, zdaj vemo, zdaj smo vendarle doumeli, kaj bi morali storiti, predvsem pa, kako bi morali uveljavljati in gojiti demokracijo v državi Sloveniji (bolj ali manj Jugosloveniji).
Morali bi pobiti vse demokrate in domoljube, ker so takšni ljudje diktatorji oziroma fašisti in nacisti. Pobiti, da. Na primer tako, da bi izstrelili rakete na polno postajo potnikov. Večina antropoloških in drugih humanističnih študij kaže, da raketirani potniki niti pomislijo ne več, da bi podpirali fašizem in nacionalizem. Tako nekako je bilo mogoče razumeti “blazno fino” intelektualko s SAZU med stalinističnimi demokratičnimi protestniki.
Teoretično bi se pri takšnih in podobnih protifašističnih akcijah, kot som lahko razumeli, morali opirati na temelje filozofije nekega slovenskega bledega ponaredka nekega še slavnejšega, prešminkanega stalinista – z vseh iluzij o zahodni demokraciji oropanim priimkom – Deleuze. Slovenski stalinistični bledi ponaredek tega samomorilskega francoskega stalinista, pa je v resnici še – prav tako kot Kardelj in kompanija v OF – krvavo zločinsko zakoreninjen v stalinističnih VOS-u, KNOJ-u in CKJ-u.
Ta slovenski stalinist je namreč čisto navadna stalinistična krvosesa uš, ki je držala (in še drži) roko celo nad Kučanom! Ker ta uš pač vohuni, po vsem svetu. V resnici je ta nevarni, skrajno nevarni, “kao” filozof, stalinistična pokveka Žigažaga Žužek, kafkovski žužek.
Zdaj je nagnal na cesto svojo “bilo i prošlo” lepšo polovico, iz neke afežejevske stalinistične sekte, s prav tako s stalinističnega mračnega konca SAZU. Nagnal je na cesto svojo nekdanjo in tudi sedanjo sužnjo, iz tista stalinistične ženske sekte, ki jo vodi neka grozljiva siva eminenca, znana iz udbovske afere “dr. Bučar in Evropa”. Ona zdaj, s številnimi afežejevskimi duhovnimi “priležnicami”, domnevno mirovnicami, brezsramno onesnažuje SAZU. Ta afežejevska siva eminenca pa zdaj, kot vseh časti vredna prikrita udbovska šefica, ureja praktično vse biografije in ocene del pomembnih žensk v vsej slovenski zgodovini. Da, samo zato, ker je Žužek, kafkovskii žužek, žal, najslavnejši stalinistični del SAZU. On je pravi predsednik te jugonostalgične kmetije ali resničnostnega šova, imenovanega slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Da niso, kar zadeva politično prepričanje, vsi akademiki enaki? Seveda niso, vsaj kar zadeva politično prepričanje, gotovo niso.Sprenevedajo se, lažejo, večina. Predsednik Žužek to dobro ve. Ampak enaki so si zlasti v tem, da je nekaj evrov več vsak mesec, da, pa vendarle nekaj evrov več. Zato je lahko na sinočnjih protestih (8.4. 2022 v Ljubljani) prišlo do strašnega stalinističnega hujskanja iz stalinističnega dela SAZU. Samo zato, ker je par evrov več vsak mesec, vendarle par evrov več vsak mesec, ne pa manj – vsak mesec. To lahko potrdi tudi matematična znanost.
Frančiška Buttolo, Ljubljana
