Piše: Vida Kocjan
V Sloveniji imamo največji investicijski zagon v zgodovini države in drugo najvišjo rast BDP v Evropi, po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj je vlada s pravočasnimi in konkretnimi ukrepi preprečila upad gospodarske aktivnosti za vsaj štiri odstotne točke. Hkrati imamo skoraj zgodovinsko nizko brezposelnost.
V kratkem, dveletnem, mandatu je vlada pod vodstvom Janeza Janše izvedla številne projekte in uresničila vse zaveze iz koalicijskega sporazuma, in to kljub temu, da se je, ko je 13. marca 2020 prevzela oblast, soočila z epidemijo novega koronavirusa, kar je bilo težko breme za vse.
Imamo največji investicijski zagon, ki je realna podlaga blaginje; na njeni podlagi bodo večje plače, večje pokojnine, boljše službe, več investicij, boljše poslovno okolje. Sredstva za to so zagotovljena. Premier Janez Janša je s svojo ekipo že poleti 2020 v Bruslju za Slovenijo pridobil okoli 12 milijard evrov iz evropskih skladov, večji del so nepovratna sredstva.
Obiskali vse regije
Vlada je v tem času obiskala vse slovenske regije, le še južno polovico osrednjeslovenske regije bodo obiskali v začetku aprila. V času obiskov se je seznanila z obstoječim stanjem. Občinam je zagotovila sredstva, na podlagi katerih lahko izvajajo svoje projekte, hkrati bo Slovenija lahko tudi v prihodnjih letih postala v veliki meri živilsko samozadostna in energetsko neodvisna, potem ko bo država zgradila načrtovane objekte.
Skupno z okoli 8 milijard evrov, od tega 6,760 milijarde evrov iz državnega proračuna in 1,2 milijarde evrov iz različnih evropskih skladov, so bili v času zdajšnje vlade v Sloveniji sofinancirani številni projekti in programi.
Vlada je občinam povečala povprečnine in jim odvzela nekatera finančna bremena, ki niso njihovi stroški. V Sloveniji tako ni občine, ki v tem času ne bi nečesa storila za svoj razvoj.
Razvoj države zaradi epidemije ni zastal
Na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov dveletnega mandata je premier Janez Janša uvodoma dejal, da je »vlada oblast prevzela dan po začetku epidemije. Čeprav je bila epidemija naš osrednji nasprotnik v tem času, razvoj Slovenije ni zastal.
Gre za največji investicijski zagon, ki ga je bila Slovenija sposobna kadarkoli zagnati. Po nekaj letih bo to naslednja stopnica v razvoju Slovenije, na tej podlagi bodo plače in pokojnine višje, boljše bodo službe, več bo investicij, boljše bo poslovno okolje«.
Več tisoč projektov
Slovenija ima 212 občin in projekti so razporejeni po celotni državi. Gre za nekaj tisoč razvojnih projektov, ki ta čas potekajo v Sloveniji oziroma še bodo, sredstva so namreč zagotovljena. Predsednik vlade je podrobno predstavil tudi virtualni zemljevid, na katerem so javno dostopni podatki o projektih. Zemljevid za vsako posamezno občino je dostopen na spletni strani vlade.
»Kamorkoli kliknete, v vsaki občini se nekaj dogaja. Čeprav so nam na začetku mandata pripisovali kratek rok trajanja, lahko po dveh letih mirno rečemo, da smo naredili veliko, veliko dela pa nas še čaka. Zastavljenih je veliko dobrih projektov, ki jih je treba v prihodnjih letih dokončati,« je k temu dodal Matej Tonin.
Slovenija druga najboljša v EU
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je izpostavil, da so na ministrstvu skupaj z izvajalskimi institucijami v mandatu te vlade razdelili 1,014 milijarde evrov razvojnih nepovratnih in povratnih sredstev: »S tem smo podprli dobrih 24.500 projektov po vsej Sloveniji. Vsa prizadevanja vlade in tesno sodelovanje z gospodarstvom nam dajejo dober rezultat. Lani se je BDP na letni ravni povečal na 8,1 odstotka, kar je druga najvišja rast v Evropi.«
Razvoj in napovedi
Slovenija gradi in bo gradila vrtce, šole, športne dvorane, domove za starejše, bolnišnice, negovalne bolnišnice, zdravstvene domove, ceste, obvoznice, kolesarske steze, vodovodna in kanalizacijska omrežja, energetske objekte, energetsko bomo sanirali številne javne objekte, gradijo se protipoplavni objekti, delamo vse potrebno za zgraditev drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. V zadnjem letu je vlada kot dodatna sredstva poleg teh, kar imajo kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje iz evropskih sredstev ter prvega in drugega stebra skupne evropske kmetijske politike, za naslednjih pet let zagotovila tudi 300 milijonov evrov dodatnih spodbud za kmetijstvo in podeželje.
Čestitke iz Bruslja
»Finančni viri za projekte so realni, ne gre za namišljene projekte, temveč so viri zagotovljeni bodisi v proračunu bodisi v skladih. To smo dosegli s pogajanji,« je dejal premier. Spomnil je tudi, da je ministrstvo za finance dobilo pismo s čestitko podpredsednika Evropske komisije, ki je zadolžen za makroekonomsko stabilnost celotne EU. »Podpredsednik Evropske komisije je čestital slovenskemu finančnemu ministru, ker je Slovenija med tistimi državami, ki so v lanskem letu najbolj znižale delež dolga in ker smo imeli ob tem rekordne makroekonomske pozitivne rezultate, » je dejal premier. Dodal je še, da je tudi zadnja bonitetna agencija od štirih Slovenijo ocenila z oceno A in z opisno oceno stabilno, kar zadeva prihodnost.. To pomeni, da nič, kar je na zemljevidu, niso gradovi v oblakih, ampak nekaj, kar bomo realno naredili,« je še poudaril Janša.
Močno gospodarsko okrevanje
V Sloveniji se je v letu 2021 javni dolg po ocenah ministrstva za finance znižal za skoraj 5 odstotnih točk v primerjavi z letom 2020. Leta 2020 je javni dolg znašal 79,8 odstotka BDP, leta 2021 se je znižal na 74,9 odstotka BDP.
Močno gospodarsko okrevanje se kaže tudi v letu 2022. V prvih dveh mesecih letos je imel državni proračun 94,4 milijona evrov presežka. Prihodki so bili višji za 34,7 odstotka. Nadaljuje se tudi ugoden trend prihodkov iz sredstev EU. V prvih dveh mesecih letos smo prejeli 255,1 milijona evrov, kar je 159,4 milijona evrov več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Proračunski odhodki so v prvih dveh mesecih letos znašali približno 2,05 milijarde evrov in so bili 200,3 milijona evrov oziroma za 8,9 odstotka nižji kot istem obdobju lani, saj so letos izplačila, povezana z epidemijo, bistveno upadla.
Pomembno je tudi, da je država za obresti v prvih dveh mesecih skupaj namenila 40,1 milijona evrov, kar je 66,3 milijona evrov manj od primerljivega obdobja v lanskem letu. Razlog za to je uspešno upravljanje z dolgom. Povečujejo se tudi sredstva za investicije, letos so se povečala za 27 odstotkov glede na lansko leto, kar potrjuje dinamično investicijsko aktivnost.
Po podatkih o lanski blagovni menjavi, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije, je ta v letu 2021 presegla 80 milijard evrov. Izvoz se je povečal za 20 odstotkov, uvoz pa za 31 odstotkov. Blagovna menjava odraža visoko rast domačega povpraševanja in investicij kot krepitev povpraševanja po slovenskih izdelkih v tujini, saj je bila industrijska proizvodnja v letu 2021 višja za desetino. Realni izvoz blaga je bil v letu 2021 višji za 6,2 odstotka glede na leto 2019.
Rekordno nizka brezposelnost
Konec februarja je bilo v Sloveniji registriranih 64.783 brezposelnih, kar je 26,4 odstotka manj kot februarja 2021. V zgodovini države je bilo manj brezposelnih samo leta 2008, v času druge Janševe vlade. Za primerjavo, konec leta 2019, v času vlade KUL, je bilo 75.292 brezposelnih.
