Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Desetega marca letos naj bi na ustavnem sodišču sprejemali odločitev glede posvojitve otrok h homoseksualne skupnosti. Ustavni sodniki so se tedaj odločili, da vlado pozovejo k predložitvi ustrezne argumentacije za ohranitev trenutne ureditve. Obenem so jo pozvali, da posreduje odgovore na tri mnenja strokovnjakinj, sicer družbeno aktivnih profesoric: Ljubice Marjanovič Umek in Ane Marije Sobočan (Fakulteta za socialno delo in FF). Mnenja je US predložil pritožnik, varuh načela enakosti Miha Lobnik. Ta od omenjene sodne institucije zahteva, da homoseksualnim parom dopusti posvojitve otrok, kar utemeljuje z bojem proti diskriminaciji. Sočasno pa se vlada ukvarja s pripravo strokovnega mnenja. Obenem se je v dogajanje ponovno vključil znani aktivist za pravice otrok Aleš Primc. Ob tej priložnosti je pozval strokovnjake z različnih področij k pripravi svojih strokovnih mnenj, ta pa bodo zatem posredovana že omenjenemu sodišču.
Slovenci smo kar na treh referendumih državi izrekli odločen “NE” glede njenih poskusov poseganja v družino, ki je utemeljena na kot skupnost očeta, matere in otrok. Prvič se je to zgodilo leta 2001, ko je tedanja liberalna vlada, ki jo je vodila LDS, ki si je prizadevala za uzakonitev umetne oploditve samskih žensk s pomočjo medicinske stroke (biomedicinsko pomočjo). Kar 73,28 odstotka volivcev je preprečilo, da bi bili nekateri otroci vnaprej prikrajšani za svoje očete. Leta 2009 pa je vlada, tedaj pod vodstvom SD-ja skušala uzakoniti Družinski zakonik, na podlagi katerega bi bila družinska zveza izenačena s partnersko skupnostjo dveh istospolnih oseb, posledično pa bi jim bilo dovoljeno tudi posvojiti otroke. Kar 55 odstotkov Slovencev je takemu predlogu leta 2012 na referendumu reklo odločen “NE”, poroča Domovina.
Tri leta pozneje pa je v akcijo stopila stranka Levica. Uvedla je spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Skušala je spremeniti zakonsko zvezo moža in žene v zvezo skupnosti dveh posameznikov poljubnega spola. Šlo je za še bolj radikalno spremembo. K sreči je bil sporni predlog vnovič zavrnjen. Proti je bilo namreč kar 63,51 odstotka volivcev. Obenem je ključno tudi to, da je bil kvorum dosežen. Skupno je bilo zoper škodljive zakonske spremembe na področju družine oddanih prek en milijon glasov. Vendar pa borci za “pravice” homoseksualcev kljub vsemu ne odnehajo. Lansko leto so se odločili za drugačno taktiko. Tako je varuh načela enakosti Miha Lobnik, ki se je angažiral tudi v času obeh družinskih referendumov, tokrat na US podal zahtevo, da se oceni ustavnost določb v zakonu o zakonski zvezi.
Govora je tem, da je zakonska zveza skupnost, v kateri živita mož in žena. Obenem so Lobnika zmotili členi zakona, ki urejajo področje posvojitve otrok. Kot meni, je sedanja ureditev diskriminatorna do istospolno usmerjenih oseb. Iz vladnega odgovora US pa je mogoče razbrati, da trenutna zakonodaja ni neustavna, ker je namenjena varovanju očetovstva, materinstva, otrok in mladine. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že pritrdilo, da je zakonodaja, ki ureja družinske odnose, v pristojnosti posameznih držav članic. Vlada je obenem podala utemeljitev, da gre pri posvojitvi za pravico otroka in ne odraslih, sedanja ureditev pa je ustavno skladna. To dokazujejo tudi odločitve, ki jih je US sprejelo v preteklosti. Sodišče je namreč dopustilo družinske referendume.
Strokovnjakinji bi otroke oropali za enega od staršev?!
Najprej je vse kazalo na to, da se bodo ustavni sodniki glede novega poziva izjasnili že 10. marca letos. Na ulici se je ob tej priložnosti zbralo okoli 200 ljudi, ki so podprli družinske vrednote. Ustavni sodniki svoje odločitve tedaj še niso podali, obenem pa so poprosili vlado, da poda dodatna pojasnila oziroma odgovor na v začetku prispevka že omenjene strokovna mnenja, ki jih je sodišču predložil Lobnik. Vsa tri mnenja pa zagovarjajo “strokovno” stališče, da za otroka mati in oče nista potrebna. Ljubica Marjanovič Umek, ki na FF v Ljubljani poučuje razvojno psihologijo, je med drugim prepričana: “Sestava družine, npr. število družinskih članov, njihov spol in spolna usmerjenost nima pomembnega vpliva na razvoj malčkov/otrok/mladostnikov.
Enako učinkovito kot tradicionalne družine lahko ustrezne pogoje za zdrav razvoj otrok zagotavljajo tudi strukturno drugačne družine, npr. enostarševske, dopolnjene družine, razširjene družine, družine z istospolno usmerjenima staršema.” Podobno meni tudi Ana Marija Sobočan, ki predava na Fakulteti za socialno delo UN v Ljubljani: “Znanje o družini na podlagi raziskav v preteklih desetletjih namreč kaže, da so za otroke relevantni procesi v družini (npr. kakovost starševstva in navezanost), ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj, ne pa struktura družine (npr. koliko staršev ima otrok, kakšnega spola so, kakšna je njihova spolna usmerjenost.”
Za zdrav otrokov razvoj je najprimernejša zveza med možem in ženo
Obe strokovnjakinji se sicer sklicujeta na določene raziskave, ki jih ni mogoče ponoviti, predvsem pa so bile izpeljane tako, da so v prid zakonskim spremembam na področju urejanja družinskih vezi. A hkrati se predavateljici v velikem loku izogneta številnim raziskavam, ki podkrepijo stališče – da je za razvoj otroka najboljše prav tisto družinsko okolje, kjer je osnovna celica družbe utemeljena na zakonski zvezi med možem in ženo. Prednosti odraščanja v tradicionalnem družinskem okolju se kažejo na več ravneh otrokovega življenja. Strokovnjake pa je ob tej priložnosti pozval tudi sovoditelj Koalicije Za otroke gre! Aleš Primc. Njegov poziv gre izvedencem za različna področja, kot denimo psihologija, psihiatrija, družinska terapija, socialno delo, pedagogika itd.
Prosil jih je, da do 4. aprila pripravijo strokovno podkovano mnenje, ki utemeljuje pomen očeta in mame za otroka, kako to vpliva na njegovo vzgojo in razvoj ter v čem se spola med seboj razlikujeta. Strokovna mnenja bodo poslana na US. Poleg tega je v pripravi tudi odgovor temu sodišču s strani vlade. Vendar pa z ozirom na rok, ki ga je vladi namenilo US, odločitve slednjega pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami, kot kaže, ne bomo dočakali. V zadnjih tednih je sicer mogoče opaziti, da se pretežni del (leve) politike vprašanjem, ki se nanašajo na področje družine, izogiba.
Nekatere leve politične opcije imajo težavo s številom spolov: Svojo zmedo bi vnašale tudi v šolski sistem
To področje namreč veliko pomeni večini Slovencev. In ne glede na nazorska prepričanja večina razume pomen obeh spolov pri otrokovem odraščanju, zato si nekih vsiljenih sprememb dejansko ne želijo. Omeniti gre še, da imajo nekatere stranke težave s številom spolov, kar bi rade celo prenesle na področje prosvete. Vendar pa tudi morebitne sporne odločitve US še vedno lahko zajezi ustrezna parlamentarna večina. Poleg področja urejanja družinskih razmerij gre omeniti še promocijo teorije spola v družbi in njeno vnašanje v šolski sistem. A še vedno lahko US potrdi, da družina, kot jo poznamo, ni v neskladju z Ustavo.
