Piše: L.K.F.
V Kulturnem centru Janeza Trdine, na Novem trgu 5 v Novem mestu, je bil nocoj ob 18. uri, pogovorni večer, na katerem je odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak gostil publicista in raziskovalca Igorja Omerzo, kandidata za poslanca Bojana Kekca in ekonomista ter publicista Rada Pezdirja. Predstavili so Omerzovo knjigo Velikani slovenske osamosvojitve in Udba ter Pezdirjevo Vzporedni mehanizem globoke države. Gospod Kekec je opozoril,
Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja, na kateri ta v različnih slovenskih krajih prireja pogovore z avtorji knjig, ki jih je nedavno izdala ali ki jih prodaja, med njimi je že trikrat ponatisnjena Pezdirjeva uspešnica o vzporednem mehanizmu, ki je desetletja po drugi vojni in tudi po osamosvojitvi deloval v ozadju politike in gospodarstva ter na netransparenten, nelegalen način izčrpaval družbeno premoženje. Tako se je denar iz tihotapljenja cigaret in drugih nelegalnih poslov pretakal v tuje banke in od tam preko slamnatih podjetij v zasebne žepe oziroma v ustanavljanje zasebnih podjetij, centrov moči, v katerih so delovali nekdanji udbovci in še naprej vlekli niti vzporednega mehanizma. Pezdir je več let raziskoval arhive in knjigo spisal na osnovi dokumentov. Že dvakrat je ponatisnjena, vabljen je na številne pogovorne večere, na nacionalni TV pa je bil le enkrat na kratko gost pri Rosviti Pesek. A izjemno prodornega raziskovalca to ne gane, pravi, da mu ni mar, kar si o njem in njegovi knjigi mislijo osrednji mediji. Vzporedni mehanizem hoče Pezdirjevo knjigo spremeniti v tezo, češ da so ta prekanaliziran denar varčevali za osamosvojitev … »To sem preveril in se je izkazalo, da denarnega toka ni bilo. S kanaliziranim denarjem so samo zacementirali svoje centre moči. Za slovensko ekonomijo pa denarja ni bilo, so ga izvozili in ga skrili pred nami,« je sklenil Pezdir.
Igor Omerza je raziskovalec udbovskih arhivov in pisatelj, avtor številnih knjig. Sodeloval je v procesih demokratizacije in nato osamosvajana Slovenije, med drugim je bil član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. Po politični karieri se je posvetil raziskovanju in publicistiki. Izdal je številna dela, ki so večinoma močno odmevala v javnosti, med njimi knjigo Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. S Pezdirjem sta se spoznala v arhivu in skupaj tudi napisala knjigo Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB. Omerza v umirjenem slogu pove, da je bil glavni problem tranzicije, da se je Demos fokusiral najprej na osamosvojitev in vzpostavljanje države. On nekako ni imel moči sprožiti postopke, ki bi razkrili in zaustavili vzporedni mehanizem. Kajti lahko bi se zgodil upor, pa tudi nekateri lustracije niso podpirali. Obračun s preteklostjo bi bila škodljiva poteza, ocenjuje Omerza, preprečila bi enotnost v postopku osamosvajanja. Tako so se nekatere prejšnje strukture prenesle v nov sistem. In v vseh letih se je potem dogajalo in se še dogaja, da kdorkoli se je samo približal vzporednemu mehanizmu, so ga oblatili.
To se je zgodilo tudi kandidatu za poslanca SDS Bojanu Kekcu iz Novega mesta. Povedal je, da je bil na pomembnih položajih v gospodarstvu, pa svetnik v državnem svetu. »Na funkcijah, kjer sem delal, sem delal pošteno, a sem tudi želel obelodaniti nepravilnosti. Kjer so veliki denarji, so tudi lovke. In če se kot direktor temu upiraš, padeš v nemilost,« je povedal o sebi. Ter še, da so ga obtožili plagiatorstva pri diplomi. Takoj je bil v vseh medijih. Ko pa se je po preverjanju fakultete izkazalo, da temu ni tako, pa se mu nihče ni opravičil in novičko so objavili nekje na dnu notranjih strani. Ironija je, da pa je v tistem času prejel nagrado za najboljšega študenta.
Zakaj je pomembno, da se ohrani desnosredinska vlada? Zato, da bomo normalizirali družbo, medije, sodstvo, državne organe … Vsakič, ko je gospod Janša na vladi, se zadeve začno premikati na bolje, se lovkam globoke države vsaj malo poreže konice, pa četudi se Janševa vlada vsakič znajde v težkih okoliščinah. »Slovenija je sedaj na neki točki preloma, zdaj je zelo pomembno, kaj se bomo na volitvah odločili: ali bomo podprli desnosredinsko vlado in šli z razvojem naprej in postali uspešna država, ali pa bomo nazadovali in nas bodo, kot so nas že v preteklosti, spet prehitele države, slabše od nas,« je sklenil Kekec.
Pogovor lahko spremljate spodaj:
