V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da ima sedanja desnosredinska vlada po dveh letih kaj pokazati, saj je Slovenijo popeljala med države, ki so zmagovalke koronakrize. Pišemo o mednarodni dejavnosti predsednika vlade Janeza Janše in opozarjamo, da je Robert Golob kopija razvpitega Zorana Jankovića. Objavljamo predvolilna analitična razmišljanja Jožeta Biščaka, Andreja Aplenca, Matevža Tomšiča in Tadeja Iana. Pogovarjali smo se z Alešem Hojsom, Žanom Mahničem, Jožefom Lenartom, Robertom Tomazinom, s Silvanom Radinom in z drugimi zanimivimi sogovorci. Z Demokracíjo boste vedeli več!«
Za vsakega predsednika vlade in pretendenta za ta položaj nastopi trenutek, ko se pred očmi javnosti moralno stehta. Za Mira Cerarja je nastopil, še preden je postal premier, ko si je zaračunal dvojne stroške za pot v Ravne na Koroškem, kjer je gimnazijcem (kako ironično) predaval o morali in etiki. Za Alenko Bratušek pa takrat, ko je samo sebe predlagala za kandidatko za evropsko komisarko. Šarec se je moralno stehtal, ko je bil sredi prenosa predvolilnega soočenja v živo ujet na laži, da se z Janšo nikoli ni pogovarjal.
Robert Golob, najnovejši pretendent vzporednega mehanizma, pa se je stehtal na volilni konvenciji svoje instantne stranke Gibanje Svoboda, in sicer tako, da je v prve vrste konvencije povabil svojega nekdanjega strankarskega šefa, korupcijsko izjemno obremenjenega ljubljanskega župana in izkoriščevalca žensk v stiski Zorana Jankovića.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Desnosredinska vlada je predstavila svoje dosežke
V Sloveniji imamo največji investicijski zagon v zgodovini države in drugo najvišjo rast BDP v Evropi, po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj je vlada s pravočasnimi in konkretnimi ukrepi preprečila upad gospodarske aktivnosti za vsaj štiri odstotne točke. Hkrati imamo skoraj zgodovinsko nizko brezposelnost. V kratkem, dveletnem, mandatu je vlada pod vodstvom Janeza Janše izvedla številne projekte in uresničila vse zaveze iz koalicijskega sporazuma, in to kljub temu, da se je, ko je 13. marca 2020 prevzela oblast, soočila z epidemijo novega koronavirusa, kar je bilo težko breme za vse.
Vrh Nata, G7 in EU: podpora Ukrajini
V Bruslju je v četrtek in petek potekal niz pomembnih srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki so v luči ruske invazije na Ukrajino razpravljali o pomoči Ukrajini, sankcijah za Rusijo, vlogi Kitajske in zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov. Vrha EU in Nata se je udeležil tudi premier Janez Janša, ki je na srečanjih imel vidno vlogo. Mesec dni po začetku ruske invazije na Ukrajino so se v Bruslju sešli voditelji Nata, sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 in Evropske unije. Glavno sporočilo bi lahko strnili takole: Ukrajini so obljubili dodatno podporo, Rusijo pa so pozvali, naj takoj ustavi napade na civiliste, ter ji zagrozili z novimi sankcijami.
Intervjuji: Aleš Hojs, Žan Mahnič, Robert Tomazin, …
Z Alešem Hojsom, ministrom za notranje zadeve in podpredsednikom SDS, smo se pogovarjali o vojni v Ukrajini, beguncih, delu vlade v zadnjih dveh letih, predsedovanju Slovenije Svetu EU, t. i. novih obrazih v politiki in napovedih Roberta Goloba, da bo na južni meji odstranil ograje, če mu seveda uspe priti na oblast. Pogovarjali smo se tudi o volitvah in njegovih zavezah, 24. aprila bo namreč na listi SDS kandidiral v volilnem okraju Ljubljana Vič. Z državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem pa smo govorili o tem, čemu pri svojem delu namenja največ pozornosti, pa tudi o tem, ali je Slovenija varna država. Žan Mahnič kandidira za poslanca v domačem volilnem okraju Škofja Loka 2, ki obsega občine Gorenja vas- Poljane, Železniki in Žiri. V tokratni Demokraciji smo se pogovarjali tudi z Robertom Tomazinom, Simono Himelrajh, Jožefom Lenartom, Miljenkom Muho, Rudolfom Horvatom in Danielom Cukjatijem.
Na varnem v okolici Bohinjske Bistrice
»Mislila sem, da sem psihično stabilna oseba, a to je prehud stres. Pri vas se počutimo zelo varne, a smo v nenehnem strahu za svoje bližnje v Ukrajini,« pripoveduje Olga, mati štirih otrok, ki se je s prijateljico s še tremi otroki zatekla v Slovenijo, moža se medtem bojujeta. V hišo pri Bohinjski Bistrici jih je sprejela družina pokojnega Antona Kotlarja, ki je življenje izgubil v osamosvojitveni vojni. Minilo je nekaj tednov, odkar sta mamici iz Ukrajine, Olga in Tatjana, s svojimi sedmimi otroki, starimi med štiri in 14 let, po petih dneh napornega potovanja iz ukrajinskega mesta Trnopola prispeli v okolico Bohinjske Bistrice, v počitniško hišo družine gospe Anice Medved iz Šentvida pri Stični.
Mag. Tadej Ian: Očiščevalna moč resnice
Manipulacija volilnega telesa s pomočjo laži je modus operandi slovenskega levega političnega pola in vseh medijev, ki ga podpirajo. Politiki, ki imajo šibke argumente, se namreč pogosto zatekajo k laži, da dosežejo svoj cilj. A na srečo je narava resnice takšna, da prej ali slej pride na dan. Politika je na eni strani služba ljudstvu, vendar je na drugi strani boj za oblast. V demokraciji je namreč tako, da lahko vlada in nekaj naredi tisti, ki ima v rokah oblast. Zato se pogosto dogaja, da politiki, ki nimajo močnih argumentov, s katerimi bi prepričali volivce, lažejo, da bi si priborili oblast.
Parlamentarne volitve na Madžarskem
V nedeljo, 3. aprila, bodo na Madžarskem potekale volitve. Zmaga se nasmiha sedanjemu predsedniku vlade Viktorju Orbánu. Proti njemu se je združila opozicija celotnega političnega spektra, mobilizirali pa so se tudi nevladniki in plačanci Georgea Sorosa. Na Madžarskem bodo v nedeljo, 3. aprila, potekale parlamentarne volitve. Sedanji konservativni premier Viktor Orbán se bo potegoval za svoj četrti mandat, proti njemu pa bo nastopila združena opozicija, ki jo vodi Peter Márki-Zay in vključuje najrazličnejše stranke od levičarjev in liberalcev pa do desnega Jobbika.
Oči sveta so uprte na vzhod Ukrajine
Neusmiljeni spopadi na ukrajinskih tleh se nadaljujejo. Okoli 10 milijonov Ukrajincev je zaradi vojne zapustilo svoje domove. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Rusijo znova poziva k pogajanjem za mir. Ukrajina ne bo dala svojega ozemlja. Ruska vojska naj bi v zadnjih dneh za zdaj opustila misel na zavzetje ukrajinske prestolnice Kijev. Rusija trdi, da je »prva« faza spopadov končana, sedaj pa bi naj bil eden od ciljev »osvoboditev« celotne pokrajine Donbas na vzhodu države. Ruske enote so marsikje po državi pod velikim pritiskom, medtem ko pa Združene države Amerike in druge zaveznice Ukrajini še naprej pošiljajo orožje in drugo pomoč.
Z novo zakonodajo manj težave pri ravnanju z odpadki
Težave pri ravnanju z odpadki so kot zimzelena melodija – ponavljajo se že vrsto let. Težko je namreč najti pravo formulo, ki bi zagotavljala ustrezno, predvsem pa okolju prijazno ločevanje, predelavo, odlaganje vseh vrst odpadkov. Slednjih v Sloveniji letno nastane 7,7 milijona ton, vsak prebivalec v povprečju na leto proizvede skoraj 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V letu 2020, ko smo v večji meri kot kadarkoli prej delali od doma, se je letna količina vseh nastalih odpadkov zmanjšala, pravijo na statističnem uradu. Posledično se je povečala količina komunalnih odpadkov iz gospodinjstev.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
