Piše: C. R.
Park vojaške zgodovine je v preteklih dneh pridobil še en pomemben muzejski eksponat – nemški štiricevni protiletalski top Flakvierling 38, ki ga je Republiki Sloveniji donirala Republika Severna Makedonija.
Pobudo za pridobitev muzejskega eksponata je dal prav Park vojaške zgodovine, in sicer ministru za obrambo mag. Mateju Toninu, ki se je v okviru sodelovanja z Ministrstvom za obrambo Severne Makedonije tudi dogovoril za izvedbo donacije. Dragoceni eksponat je tako v začetku leta prišel v Slovenijo in bil po opravljenih formalnostih ter vpisu v evidence Vojaškega muzeja Slovenske vojske prepeljan v Park vojaške zgodovine. Top je glede na svojo starost odlično ohranjen, v Parku pa že pripravljajo elaborat njegove konzervacije in restavracije v skladu s strokovnimi standardi. Najnovejša muzejska pridobitev predstavlja pomembno dopolnitev zbirke, saj je s stališča vojaške dediščine dragocen tehnični spomenik in hkrati krut opomnik na tragične zgodbe, ki so neizbežno povezane s tovrstnimi orožji.
Gre za izvedenko nemškega enocevnega protiletalskega topa Flak 38 kalibra 20 mm, ki je predstavljal osnovo nemškega lahkega protiletalskega topništva v drugi svetovni vojni in eno najbolj razširjenih artilerijskih orožij nasploh. Kljub izboljšavam je hiter razvoj letalske tehnologije zmanjševal njegovo učinkovitost in postavljal pod vprašaj uporabnost enocevnega topa. Zaradi pomanjkanja razvojnih možnosti osnovnega orožja in naraščajočih vojaških potreb je nemška vojska že leta 1940 uvedla v uporabo izvedenko Flakvierling 38, ki je imela na enovitem podvozju namesto ene same nameščene kar štiri 20-milimetrske cevi. Orožje je tako pridobilo bistveno večjo hitrost streljanja, ki je teoretično znašala kar 1.800 izstrelkov/minuto. Zaradi izjemne hitrosti streljanja je bilo za njegovo upravljanje potrebnih osem članov posadke. Nadgradnja je znatno izboljšala učinkovitost orožja in možnost protiletalske zaščite enot ter ključnih točk pred napadi lovskih letal. V protiletalski vlogi je ta 1.500 kg težek top imel domet 2.200 m, na kopenske cilje pa kar 5 km. Proizvajali so ga vse do leta 1945, uporabljen pa je bil praktično na vseh bojiščih v Evropi in Afriki tako v enotah na bojni črti kot tudi za zaščito ladij, vlakov, logističnih središč, tovarn … Med vojno se je to orožje pojavilo tudi pri nas. Zajete flake so uporabljali tudi na partizanski strani; 1. tankovska brigada jih je celo namestila na ameriške tanke Stuart M3A3 v modifikaciji stuart/flak. Več primerkov je Jugoslavija dobila po koncu vojne, kjer so v sestavi protiletalskih enot ostali še desetletja za tem. Ob razpadu Jugoslavije topovi niso bili več v operativni rabi, ampak so bili del strateških rezerv oz. so bile z njimi opremljene enote Teritorialne obrambe.
Donacija eksponata iz Republike Severne Makedonije in njegova umestitev v muzejsko artilerijsko zbirko sta plod dobrega sodelovanja med obema obrambnima ministrstvoma. V Parku vojaške zgodovine upajo na še tesnejše mednarodno povezovanje in vzajemno pomoč s sorodnimi organizacijami iz tujine, kar bi ponudilo nov spekter možnosti pri širitvi zbirke z novimi eksponati, ki so del svoje zgodovine soustvarjali tudi na naših tleh.
V Parku ob tej priložnosti izrekajo iskreno zahvalo ministru za obrambo mag. Mateju Toninu, ki je aktivno posredoval pri pridobitvi eksponata, našemu atašeju v Severni Makedoniji Primožu Šavcu, Direktoratu za logistiko, Vojaškemu muzeju Slovenske vojske in vsem drugim službam, ki so sodelovale v projektu, pa tudi vodstvu severnomakedonskega ministrstva za obrambo ter njihovim službam.
