Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je ena najbolj svetlih točk sedanje vlade. Po letih izgubljenih vizij v zunanji politiki pod vodstvom Karla Erjavca in Mira Cerarja se Slovenija vrača tako na evropski kot mednarodni zemljevid sveta. V samo dveh letih mandata je Logar kot zunanji minister opravil krepko čez sto bilateralnih srečanj, preko 50 video- in avdiokonferenc ter več deset uradnih telefonskih pogovorov. Obiskal je približno 70 tujih prestolnic, obenem pa je še predsedoval EU in to po ocenah partnerjev – z odliko. Logar je bil prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal Hrvaško, in prvi, ki je po letu 2007 obiskal Italijo.
Ministrstvo za zunanje zadeve je po dveh letih vzpostavitve nove vlade zgradilo zelo uspešno zunanjo politiko. V vsem tem času jim je tako uspelo zgraditi samozavest, okrepiti zavezništva z vsemi državami v svetu s katerimi si delimo vrednote in interese, poleg tega pa ji je uspešno izpeljala predsedstvo Svetu Evropske unije. Dr. Anže Logar je v zadnjih dveh letih kot minister za zunanje zadeve prehodil zelo dolgo pot, dve leti desnosredinske vlade pa zaznamuje kar nekaj visokih obiskov v Sloveniji, srečanj visokih predstavnikov, potovanj v tujino ter novih možnosti poslovanja preko meja.
V samem vrhuncu epidemije je Logar preko videokonferenc vzpostavljal stike, predvsem z evropskimi predstavniki in voditelji. Poleti, ko se je epidemija nekoliko umirila, so temu sledili številni obiski. Logar se je v tem večkrat srečal s predstavniki višegrajske skupine – z zunanjimi ministri Slovaške, Češke, Madžarske in Poljske. Prav tako so sledila tudi druga srečanja, denimo z avstrijskim zunanjim ministrom, špansko zunanjo ministrico, portugalskim zunanjim ministrom in še bi lahko naštevali.
Po mnenju nekdanjega veleposlanika v ZDA Boža Cerarja obisk nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea avgusta 2020 predstavlja svetlo točko v slovenski diplomaciji. V preteklosti smo imeli deset let v odnosih z ZDA res absurdno situacijo. Političnega dialoga med državama praktično ni bilo. Slovenija se je v preteklosti v veliki meri raje spogledovala z nedemokratičnimi sistemi, kot je Rusija. S tem obiskom pa se je Slovenija potrdila kot odprta država za demokratično sodelovanje z ZDA.
Med delovnimi obiski je Logar med drugim obiskal predstavnike Baltskih držav, v Vilni pa se je med drugim srečal tudi z voditeljico beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko, teden kasneje pa je zbolel za koronavirusom.
Zgodovinski dogovor EU, čemur je pripomoglo pismo predsednika vlade Janše k spravi
Novembra 2020 je kazalo, da Madžarska in Poljska ne bosta želeli sodelovati in sta želeli vložiti veto o pogojevanju sredstev z vladavino prava. Premier Janez Janša je kasneje v Bruselj poslal pismo sprave, ki ga je opozicija popolnoma skritizirala. Nasprotno od slovenske opozicije je nemška kanclerka Angela Merkel pismo sprave podprla. Kasneje, kljub pesimističnim pričakovanjem, je vrh EU dokazal, da ko gre zares, države članice EU stopijo skupaj in najdejo rešitve tudi tam, kjer se mogoče še pred sestanki ne nakazujejo. Voditelji so tako na sestanku sprejeli rekordna sredstva za okrevanje Evrope po pandemiji koronavirusa in sredstva za prihodnjih sedem let.
Na povabilo Mika Pompea se je Logar decembra 2020 udeležil obiska v ZDA, po mnenju poznavalcev pa mu je uspelo po štirih mesecih institucionalizirati odnose z ZDA. Oba sta poudarila tesno sodelovanje obeh držav v regionalnih forumih, med drugimi v Pobudi Tri morja ter Partnerstvu za transatlantsko energetsko sodelovanje. Logar je izrazil polno podporo krepitvi transatlantskega partnerstva med Evropsko unijo in ZDA, ki se v spreminjajočih globalnih razmerah kaže še bolj potrebno kot prej. Obiska se je udeležil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki se je pogovarjal o možnih investicijah in izboljšavah v krški nuklearki.
Logar se je v nadaljevanju srečal tudi s papežem Frančiškom v Vatikanu ob predaji božičnega drevesa na trgu sv. Petra v Vatikanu. Logar je bil letos februarja še enkrat na obisku pri papežu Frančišku ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, kjer se mu je pridružil predsednik države Borut Pahor.
Trilateralni sestanek v Trstu
Decembra 2020 so se v Trstu srečali italijanski zunanji minister Luigi Di Maio, hrvaški zunanji minister Gordan Grlić in minister Logar. Ministri so se strinjali, da nadaljujejo z razpravo v tristranskem formatu o skupnem sodelovanju na področju gospodarskega razvoja, povezljivosti in celovite zaščite Jadranskega morja. S tem ciljem so ministri vzpostavili mehanizem za okrepljeno sodelovanje tako na politični kot na strokovni ravni. Tristranski pogovori pa so se nadaljevali tudi v sredini januarja 2021.
Marca lani je Logar na Brdu pri Kranju gostil srečanje zunanjih ministrov skupine Central 5 (C5), ki jo poleg slovenskega zunanjega ministra sestavljajo še vodje diplomacij Avstrije, Češke, Madžarske in Slovaške. Namen srečanja je bila predstavitev slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta. Kasneje v marcu se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov Nata. Zunanji ministri so naslovili zlasti aktualni proces refleksije oziroma Nato 2030 ter razpravljali o razmerah v Afganistanu.
Aprila lani je gostil zunanja ministra Hrvaške in Italije, pogovori pa so potekali o krepitvi sodelovanja v Severnem Jadranu. Vsi trije – Logar, Di Maio in Grlić Radman so podpisali tristranski sporazum o sodelovanju držav v severnem Jadranu. Maja se je Logar srečal z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem v Celovcu, sestal se je še s celovškim županom Christianom Scheiderjem ter drugim podžupanom mesta Lojzetom Dolinarjem.
Že maja je predstavil področja predsedovanja Slovenije EU
V okviru delovnega obiska v Bruslju se je maja srečal z vodjo politične skupine Zelenih Ska Keller, z vodjema Skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Ryszardom Legutko ter in z vodjem politične skupine Renew Dacianom Ciolosem. Na srečanjih je zunanji minister predstavil prednostna področja predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije in se zavzel za dobro sodelovanje s političnimi skupinami v Evropskem parlamentu v drugi polovici leta.
Ob 30. obletnici slovenske diplomacije so zunanji ministri Slovenije Logar, Češke Jakub Kulhanek in Avstrije Alexander Schallenberg v Skopju izrazili podporo Severni Makedoniji na njeni poti v Evropsko unijo. Njihov makedonski kolega Bujar Osmani se jim je zahvalil za podporo in se zavzel za čim prejšnji začetek pristopnih pogajanj z EU. Logar je tudi kasneje gostil srbskega zunanjega ministra Nikolo Selakovića.
Logar je junija je kot prvi visoki predstavnik po pandemiji covida-19 obiskal Južno Korejo. Prizadeval si je k okrepitvi povezovanja med obema državama in tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Z navdušenjem je pojasnil, da bo letošnje leto Slovenijo obiskala gospodarska delegacija Korejske gospodarske in industrijske zbornice.
V sklopu zasedanja globalne koalicije proti Daesh/ISIS, ki ga je organiziral italijanski zunanji minister Di Maio, se je zunanji minister junija lani srečal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Anthonyjem Blinknom. Potrdila sta nadaljevanje strateškega odnosa med državama in krepitev sodelovanja v luči globalnih izzivov. Decembra se je na povabilo Blinkna Logar nato mudil v Washingtonu. Srečanje je bilo namenjeno nadgrajevanju partnerstva in zavezništva med državama. “Naši odnosi z ZDA so v času te vlade na najbolj visoki ravni,” je izpostavil po obisku.
Julija se je udeležil nadaljnjega srečanja ministrov za zunanje zadeve držav skupine Central 5 (C5). Ministri C5 so izmenjali poglede glede ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 ter zagotavljanja in izmenjave pravočasnih informacij o ukrepih, sprejetih v zvezi s pandemijo, zlasti o omejitvah potovanj in prehajanja meja. V sklopu pogovorov ministrov so bile obravnavane tudi druge skupne prednostne tematike držav v skupini C5, zlasti o Zahodnem Balkanu, Vzhodnem partnerstvu in Belorusiji.
Izjemno uspešen Blejski strateški forum
Avgusta sta se Logar in njegov avstrijski kolega Alexander Schallenberg zavzela, da se spričo dogajanja v Afganistanu ne sme ponoviti migrantska kriza iz leta 2015. Kasneje se je srečal še z izraelskim zunanjim ministrom Jairom Lapidom. Septembra je Logar po zaključku Blejskega strateškega foruma izpostavil, da se je v 16 letih, kolikor dolgo se odvija Blejski strateški forum, na njemu do sedaj zvrstilo 30 predsednikov vlad, od tega jih je samo lani bilo 14, kar pomeni skoraj polovica skupnega seštevka.
Slovenija je bila jeseni povabljena na zasedanje sedmih sredozemskih držav EU (MED7). Oktobra pa je Logar na obisku gostil gruzijskega kolega Davida Zalkalianija, s katerim sta se strinjala glede okrepitve odnosov med državama na različnih področjih, predvsem gospodarskem. Zalkaliani je na obisku v Ljubljani poudaril, da je Gruzija trdno zavezana Evropski uniji. Kasneje oktobra je Logar so-podpisal sporazum o zračnem prometu med EU in Katarjem. Udeležil se je tudi ministrskega srečanja EU-Afriška unija, v Ruandi.
Slovensko predsedstvo je bilo v drugi polovici leta 2021 prisotno pri 35 razpravah na plenarnih zasedanjih, na trialogih so presedeli okoli 110 ur in uspešno zaključili 18 dosjejev. “Izboljšali smo ugled in tudi domet slovenske diplomacije v svetu!” je ob zaključku predsedovanja dejal Logar. Po 18 letih je bil Logar prvi zunanji minister na dvostranskem obisku na Norveškem. Letos februarja je na uradnem obisku gostil latvijskega ministra za zunanje zadeve Edgarsa Rinkēvičsa. Obisk je bil namenjen krepitvi prijateljskih odnosov in nadgradnji političnega dialoga.
Logar se je februarja v Dubaju tudi udeležil uradne slovesnosti ob nacionalnem dnevu Slovenije na svetovni razstavi Expo 2020 in si ogledal slovenski paviljon. Srečal se je tudi z ministrom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Združenih arabskih emiratov šejkom Abdulahom bin Zajedom Al Nahjanom. Med 18. in 20. februarjem 2022 pa se je udeležil münchenske varnostne konference, ki so jo zaznamovale razprave o zaostrenih varnostnih razmerah v in okrog Ukrajine.
Danes in jutri ponovno v Sloveniji voditelji EU
Slovenija na Brdu pri Kranju že drugi dan gosti konferenco predsednikov parlamentov članic Evropske unije. Na Brdo pri Kranju je prišla tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki se je sestala tudi z Janšo. Sogovornika sta spregovorila predvsem o situaciji v Ukrajini in poglavitnih temah, ki so na dnevnem redu voditeljev držav članic EU. Konferenca predstavlja sklepni dogodek v okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Sveta EU in je največji mednarodni parlamentarni dogodek v Sloveniji v letošnjem letu. “Slovenijo vračamo na evropski in svetovni zemljevid. Proti središču,” je uspehe slovenske diplomacije komentiral predsednik vlade Janez Janša.
