Piše: Jože Jan
Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj potrdil svojo pripravljenost za začetek razprave o avtonomiji Korzike in ustavnem priznanju »zgodovinske, geografske in kulturne posebnosti« sredozemskega otoka. Macron je kot pogoj postavil konec dvotedenskih nemirov.
Na štiriurni tiskovni konferenci, na kateri je predstavil svoj program za ponovno izvolitev, je Macron izjavil, da je že pred štirimi leti ponudil ustavno reformo, ki bi Korziki dal avtonomijo, a reforme senat s konzervativno večino ni hotel obravnavati.
Francoski predsednik je dejal, da »ni tabujev glede morebitne avtonomije Korzike.« Opozoril pa je, da bo ta avtonomija v okviru Francoske republike in francoskega jezika.
Macronovo popuščanje pritiskom uličnega nasilja na Korziki in pošiljanje notranjega ministra Gèralda Darnmanina, da bi govoril o avtonomiji, so močno kritizirali njegovi politični tekmeci desnice. Èric Zemmour je Macrona obtožil, da je zagrešil »nizkotni volilni manever«, Marine Le Pen je Macronu pripisala »ciničen klientelizem«. Manuel Valls je opozoril na nevarnost »odpiranja Pandorine skrinjice« že tako razklane francoske družbe.
Med možnostmi, ki se obravnavajo, je, da bi Korziki podelili status, kot ga ima Francoska Polinezija v Južnem Pacifiku, z veliko več pooblastili v gospodarski in socialni politiki.
Macron je v volilnem programu izpostavil okrepitev francoske neodvisnosti v obrambi, energetiki, industriji, kmetijstvu in kulturi. Predsednik je dejal tudi, da bo zaščitil svobodne medije. Zagovarjal je rezultate svoje gospodarske politike z najnižjo brezposelnostjo v zadnjih 15 letih in znižanjem davkov, ki se bo nadaljevalo. Obljubil je, da bo dosegel reformo evropskega sistema cen električne energije, ki se bo tako ločila od cene plina in da bo Francija zgradila šest novih jedrskih elektrarn.
Vir: La Vanguardia, Španija
