Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša je danes v DZ pojasnil, da priseljenci iz dela nekdanje Jugoslavije večinoma prihajajo v našo državo na povabilo podjetnikov, saj delovne sile primanjkuje. Glede kaznivih dejanj med romskimi prebivalci na jugovzhodu države pa je opomnil, da je posebna vladna skupina naslovila tudi to vprašanje.
Premier Janša je izrazil zadovoljstvo z učinki zakonodaje, po kateri ni več mogoče, da imajo številni priseljenci prijavljeno prebivališče na enem samem naslovu. Sicer pa jih večina prihaja v Slovenijo, ker jih povabijo podjetja, je pojasnil. Medtem približno 10.000 brezposelnih v Sloveniji ne želi poprijeti za vsako delo, tako da je zaposlovanje ljudi iz tujine nujno, je poudaril na seji DZ v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča iz SNS.
Vlada se je po Janševih besedah ukvarjala tudi z vprašanjem, kako preprečiti kazniva dejanja in druge neželene dogodke med Romi v jugovzhodni Sloveniji. Ustanovljena je bila posebna vladna skupina, ki je obravnavala konkretne primere, tako da je tovrstnih kaznivih dejanj denimo v Občini Kočevje manj za približno tretjino. Vendar pa bi bilo treba odpravljati vzroke, ne le posledic, je prepričan.
Po njegovih besedah ključen vzrok za to, da je v romski populaciji v nekaterih delih Slovenije občutno več kriminalnih dejanj, tiči v tem, da je proces socializacije običajno moten že na samem začetku. Tako nekatere družine ne pošiljajo otrok v osnovno šolo, čeprav je obvezna, kljub temu pa prejemajo vse socialne prejemke. “To začetno fazo socializacije bo treba vzeti resno, sicer se bomo večno ukvarjali s temi problemi in jih na nek način sami omogočali,” je dejal.
Da pa so uspehi možni, kažejo razmere denimo v Prekmurju, kjer je tovrstnih problemov občutno manj, je opomnil.
Glede skrbi za ohranjanje slovenske identitete in kulture, kar je poslanca prav tako zanimalo, je premier povedal, da je bilo v mandatu te vlade v državnih proračunih za ta namen določenih občutno več sredstev kot prej. Spomnil je, da so bila izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani lani vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, letošnje leto pa je Plečnikovo leto, ko obeležujemo 150-letnico arhitektovega rojstva.
Prav tako je izpostavil, da se je v začetku marca izteklo Jurčičevo leto, v katerem je bila pozornost namenjena pisatelju, časnikarju in narodnemu buditelju Josipu Jurčiču.
