Piše: Samo Vidovič
Z Adrijanom Fegicem smo se pogovarjali o njegovih nepozabnih golih Realu iz Madrida, igranju pri Rijeki, v Franciji, slovenski ligi, reprezentanci ter njegovi hčerki Nuši, uspešni rokometašici Mlinotesta.
Adrijan Fegic je bil rojen leta 1956 v Postojni. Po prestopu iz ajdovskega Primorja leta 1977 je za hrvaškega prvoligaša Rijeko med leti 1977-1985 odigral 178 uradnih tekem in dal 42 zadetkov. Bil je znan kot “Cruyyf s Kantride”. Starejša generacija nogometnih poznavalcev ga najbolje pozna po dveh zadetkih, ki jih je leta 1984 dal Real Madridu v pokalu UEFA. Po igranju v Franciji se je vrnil v Primorje, kjer je leta 1996 zaključil z igralsko kariero. Še vedno je kot trener aktiven v nogometu. Njegova hčerka Nuša je uspešna rokometašica, tudi reprezentantka Slovenije.
DEMOKRACIJA: Nogometno pot ste začeli pri ajdovskem Primorju. Kako se spomnite teh svojih začetkov?
Fegic: Pri Primorju sem začel igrati leta 1975. Moj prvi trener je bil pokojni Božidar Kotnik. Trenažni proces je bil na ravni popolnega amaterizma in na bazi lokalnega prijateljstva in poznanstev.
DEMOKRACIJA: Leta 1977 ste prestopili k prvoligašu NK Rijeka. Kako je prišlo do tega prestopa?
Fegic: Leta 1976 sem bil povabljen na turnir Kvarnerska rivijera v Rijeko, kjer sem prvič zaigral za istoimenski klub, NK Rijeka. Tam je takrat potekal ta mednarodni turnir, kjer sem odigral zelo dobro tekmo in že istega leta so me povabili, da se pridružim klubu, ampak se zaradi nedokončane šole za prestop nisem odločil. Tako sem leto kasneje, 1977, po končani srednješolski izobrazbi zapustil domači kraj Ajdovščino in se odpravil na prvo preizkušnjo proč od doma.
DEMOKRACIJA: Kako to, da niste odšli v Olimpijo, ki je takrat tudi igrala v prvi ligi?
Fegic: Leta 1976 sem bil povabljen na priprave k Olimpiji, ampak takrat so mi predlagali, naj še kakšno leto ostanem v svojem domačem kraju in igram za svoj klub Primorje ter da se morebiti s ponudbo oglasijo čez kakšno leto, do česar pa ni prišlo.
DEMOKRACIJA: Za Rijeko ste igrali osem let, dvakrat ste osvojili jugoslovanski pokal. Kako bi ocenili to obdobje?
Fegic: V tem obdobju je NK Rijeka osvojila dva jugoslovanska pokala, kar je bilo za tisti čas in mesto Rijeka ter njene navijače velik oziroma gromozanski uspeh. V centru Rijeke nas je takrat pričakalo kar 8000 zvestih navijačev, česar se še danes zelo dobro spominjam.
DEMOKRACIJA: Ste eden izmed legend kluba, bili ste znani kot “Cruyyf s Kantride”. Verjetno vam je laskalo, da ste dobili vzdevek po takrat enem od najboljših nogometašev na svetu?
Fegic: Ta vzdevek so mi novinarji pripisali po tekmi z Real Madridom, zaradi česar sem se seveda počutil odlično in na nek način počaščeno, a hkrati sem se zavedal veličine pravega Cruyyfa.
DEMOKRACIJA: Poznavalci nogometa se vas najbolj spomnijo po dveh golih, ki ste jih leta 1984 dali slavnemu Realu iz Madrida na tekmi drugega kroga pokala UEFA pri zmagi Rijeke s tri proti ena. Je bila to vaša tekma kariere?
Fegic: Seveda je bila to tekma kariere, saj nobeden ni pričakoval zmage Rijeke proti velikemu Real Madridu, še manj pa, da bom dva gola zadel prav jaz. Lahko rečem, da se v času igranja in obdobja, ki sem ga preživel na Rijeki, nisem zavedal, kaj mi je na tej tekmi uspelo, danes pa na to gledam precej drugače.
DEMOKRACIJA: Povratno tekmo ste na žalost izgubili z nič proti tri, po nekaterih spornih sodniških odločitvah. Kaj se je dogajalo v Madridu?
Fegic: Belgijski sodnik je sprva dosodil enajstmetrovko za Real, ki ni bila upravičena. Nato je izključil tri naše igralce, med njimi tudi gluhonemega Desnico, zaradi česar je bil kasneje s strani UEFE suspendiran. Tekmo smo torej končali z osmimi igralci, zaradi česar je bilo težko pričakovati kakršenkoli preobrat tekme in možnost za napredovanje v naslednji krog. Tekmo je tudi Eurosport izbral za največjo krajo v zgodovini nogometa.
DEMOKRACIJA: Zanimivo, da ste samo mesec dni prej, v prvem krogu pokala UEFA, tudi Realu iz Valladolida pri zmagi s štiri proti ena dali dva gola in popeljali Rijeko v nadaljnji krog. Kako se spominjate teh dveh tekem z Real Valladolidom?
Fegic: Na prvi tekmi, ki smo jo na zelo lepem in urejenem igrišču odigrali v gosteh, smo izgubili z nič proti ena. Nato je sledila povratna tekma na Kantridi, kjer smo ob veliki podpori gledalcev na premočenem igrišču zaradi dežja odigrali zelo težko tekmo. Z dobro predstavo smo tekmeca iz Valladolida nadigrali z rezultatom štiri proti ena, ki je za Rijeko pomenil napredovanje v nadaljnji krog. Igrali smo proti kakovostnemu nasprotniku, kjer je bilo veliko znanih igralcev, med tem ko so oni za nas slišali prvič. Sam sem to doživel kot nekakšno prednost, saj nas niso dobro poznali. S to tekmo smo še enkrat dokazali, da lahko na papirju slabša ekipa z borbo in željo premaga še tako dobrega nasprotnika.
DEMOKRACIJA: Verjetno ste po teh tekmah dobili številne ponudbe za odhod v tujino?
Fegic: Po tekmi z Real Madridom sem imel na mizi kar petnajst bogatih ponudb iz tujine( Španija, Italija, Nemčija, Belgija ), a me klub ni pustil oditi, ker sem imel pogodbo z njim do leta 1985.
DEMOKRACIJA: Za odhod v tujino ste se odločili leta 1985. Pristopili ste k francoskemu prvoligašu Nancyju. Kasneje ste igrali še za Limoges, Dunkerque, Valence. Kakšni so vaši spomini iz Francije?
Fegic: Življenje v Franciji je bilo v tistem času veliko bolj urejeno v primerjavi z življenjem v Jugoslaviji. S tem mislim predvsem na pogoje treniranja in plače, ki so bile precej višje in redne. Ljudje v Franciji so bili zelo prijazni, v vsakem klubu so me lepo sprejeli. Edino težavo mi je na samem začetku predstavljal francoski jezik, ki je zelo težek. Klub mi je sprva priskrbel prevajalca, nato pa sem začel obiskovati tečaj francoščine, ki mi je olajšal sporazumevanje tako z igralci kot vodstvom kluba. Kasneje sem se veliko pogovarjal s soigralci in na ta način nadgradil svoje znanje francoščine. V vseh francoskih klubih, za katere sem igral, so me tako vodstva klubov kot tudi trenerji in soigralci resnično lepo sprejeli.
DEMOKRACIJA: Po prihodu iz Francije ste še tri leta igrali v prvi slovenski ligi za Primorje. Takrat ste imeli Ajdovci “atomski” napad, v katerem so poleg vas igrali še brata Lučić, Vrabac, Vončina. Igrali ste lep, atraktiven nogomet. Se strinjate?
Fegic: Se povsem strinjam. Po prihodu iz Francije je bilo tu veliko izkušenih in dobrih igralcev, kot ste že sami omenili. NK Primorje je imelo takrat resnično dobro ekipo z igralci, ki smo se med sabo dobro razumeli. Slednje je prispevalo k temu, da smo v klubu gojili lep, atraktiven in napadalen nogomet.
DEMOKRACIJA: Primorje igra trenutno v drugi ligi. Ali se lahko vrne na nekdanji nivo?
Fegic: Trenutno je druga liga za Primorje in mesto Ajdovščina kar realen nivo, saj primanjkuje sponzorjev za višji nivo, kar je včasih omogočalo nekdanje gradbeno podjetje Primorje. Vseeno upam, da bodo za Primorje v prihajajočih letih morebiti nastopili boljši časi in da se bo pojavil sponzor, ki bi mestu Ajdovščina po več kot desetih letih vrnil prvo ligo.
DEMOKRACIJA: Kako ste se znašli po zaključku igralske kariere?
Fegic: Po zaključku nogometne kariere sem se podal v trenerske vode. Končal sem PRO licenco na Fakulteti za šport v Ljubljani. Večino časa sem trenersko dolžnost opravljal v vlogi pomočnika glavnim trenerjem v članski ekipi Primorja. Funkcije glavnega trenerja nikoli nisem opravljal, saj si tega nisem želel.
DEMOKRACIJA: Trenutno ste še vedno dejavni pri Primorju, kjer kot trener selekcije U15 prenašate svoje bogato nogometno znanje mlajšim. Je v tej kategoriji kakšen nov Adrijan Fegic?
Fegic: Danes svoje športno poslanstvo prav tako opravljam v vlogi pomočnika pri selekciji U15. Med nekaterimi fanti je res opazen potencial, a bodo morali za vrhunske uspehe še veliko trenirati in se boriti, saj talent v današnjem nogometu ni dovolj.
DEMOKRACIJA: Trenirali so vas številni vrhunski trenerji. Kateri so vam najbolj ostali v spominu?
Fegic: Miroslav Blažević, Josip Skoblar in Arsen Wenger. Med domačimi trenerji pa bi izpostavil Mirana Žlogarja, Božidarja Kotnika in Milovana Tarbuka.
DEMOKRACIJA: Treniral vas je tudi legendarni Miroslav Čiro Blažević. Menda zaradi njega niste opravili vozniškega izpita?
Fegic: Res je. Ko je bil Čiro trener Rijeke, sem opravljal vozniški izpit za avto. Zaradi ur voženj sem dvakrat zamudil na trening, kar ga je močno razjezilo. Še sedaj se dobro spomnim, da me je vprašal, od česa živim, če sem športnik ali šofer? To me je na nek način odvrnilo od tega, da bi še naprej opravljal vozniški izpit. Tako le tega še danes nimam.
DEMOKRACIJA: Poglejva še malo trenutno stanje v slovenskem nogometu. Kako bi ga primerjali s tistimi časi, ko ste še sami aktivno igrali?
Fegic: V mojih časih so bili pogoji za treniranje, tu mislim na igrišča, opremo, razsvetljavo in drugo, veliko slabši kot danes. Že kot otroci smo večino časa preživljali na lokalnih, asfaltnih igriščih in uničili veliko parov copat zato, ker smo imeli to radi. Dandanes pa se otroci in mladi ne zavedajo, kakšnih pogojev so deležni in kako velike so njihove možnosti za uspeh v primerjavi z mojo mladostjo. Kar se tiče tekmovanja v sedanjosti pa menim, da je prva slovenska liga zelo napredovala v smislu igranja atraktivnega nogometa in pogojev za delo.
DEMOKRACIJA: Kako ocenjujete igre in rezultate slovenske reprezentance v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo?
Fegic: Ocenjujem jih kot toplo-hladno, torej na nek način igro slovenske reprezentance ocenjujem kot dokaj nestabilno. Na nekaterih tekmah je bilo kljub dolgoletnim izkušnjam nekaterih igralcev preveč tehničnih napak. Zavedam pa se, da je to odraz tega, da so se odločili slovensko reprezentanco pomladiti, kar se mi zdi zelo korektno in premišljeno, saj so s tem dali možnost mladim, da se dokažejo.
DEMOKRACIJA: Vaša hči Nuša je odlična rokometašica, igralka Mlinotesta in reprezentantka Slovenije. Gotovo ste ponosni nanjo, jo spremljate na tekmah?
Fegic: Kljub temu, da sem med vikendi tudi sam precej zaseden ( tekme s selekcijo U15 ), se domačih tekem svoje hčerke redno udeležujem. Tekme v gosteh pa si ogledam preko računalnika. Nanjo sem seveda ponosen, saj poleg rokometne poti uspešno zaključuje tudi drugo stopnjo študija socialnega dela na Univerzi v Ljubljani. Spremljam njeno rast na obeh področjih ( izobraževanje in šport ) in se ob tem zavedam težavnosti prilagajanja obem področjim. Prav tako lahko povem, da sam veliko reprezentančnih izkušenj nimam, zaradi česar njeno reprezentančno pot še toliko bolj rad spremljam.
DEMOKRACIJA: Ali bi na koncu intervjuja sami dodali še kakšno misel, nasvet mladim nogometašem?
Fegic: Mladim nogometašem bi sporočil naslednje: redno obiskujte treninge, upoštevajte trenerjeve nasvete in napotke, imejte radi nogomet, odmislite vse ostalo in uživajte v tem, kar počnete, saj samo trdo delo in vztrajnost vodita do uspeha.
