Piše: Vida Kocjan
Močno gospodarsko okrevanje Slovenije v letu 2021 in drugi makroekonomski kazalniki potrjujejo napovedi in pričakovanja slovenskih makroekonomistov, da se bo naša država hitro izvila iz primeža, v katerem se je znašla v času epidemije novega koronavirusa. Ukrepi, ki jih je po marcu 2020 sprejemala vladna koalicija, so se potrdili kot pravi.
Vladna ekipa se je že na začetku svojega mandata odločila, da bo pomagala gospodarstvu in prebivalstvu. Sprejela je deset protikoronskih zakonov. Denar je namenila gospodarstvu, za ohranitev delovnih mest in pomoč socialno šibkejšim. V času hude zdravstvene krize smo bili priča tudi večjemu padcu gospodarske aktivnosti, gospodarska rast je bila negativna. Posledično so bili manjši prihodki v državni proračun, vlada se je zato na mednarodnih finančnih trgih zadolžila. Zaradi hitrih in pravočasnih ukrepov, kar so zaznavale tudi tuje bonitetne agencije, se zaupanje v Slovenijo ni omajalo. Nasprotno. Slovenija se je na mednarodnih trgih lahko zadolžila celo z negativno obrestno mero, kar pomeni, da bo vrnila manj, kot si je sposodila.
Javni dolg, o katerem veliko govorijo v opoziciji, je bil lani 74,9-odstoten, glede na leto 2020 pa se je znižal za skoraj pet odstotnih točk.
Spomnimo. Najvišji je bil v času vlade Alenke Bratušek, in sicer 80,3-odstoten. Delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu je najbolj verodostojno merilo za oceno dejanskega stanja. Zaradi visoke gospodarske rasti in nadpovprečno visokih proračunskih prihodkov država zmanjšuje tudi javnofinančni primanjkljaj.
Ne samo to, da se javni dolg v deležu BDP zmanjšuje, zaradi dobrega upravljanja z javnim dolgom so tudi stroški za obresti na posojila bistveno nižji. Gre za stotine milijonov evrov, ki jih vlada lahko porabi za druge namene. V letu 2022 je tako načrtovanih za 4,4 milijarde evrov investicij, kar je 2,3-krat več kot v letu 2019, v času pred epidemijo in v času vlade KUL.
Vse to kaže na veliko uspešnost dela zdajšnje vlade in temu ne more nihče oporekati.
